www.glu-sg.si
www.nucam.info
o projektu
e-pošta
Domov


 

biografija

Davorin Horvat se je rodil 28.7.1968 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo končal v Slovenj Gradcu, srednjo šolo pa na Ravnah na Koroškem, in sicer SŠTNPU Ravne na Koroškem, smer strojni tehnik. Leta 1988 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, smer oblikovanje. Leta 1992 se je udeležil 17. Worldesign ICSID, Mednarodnega kongresa industrijskih oblikovalcev v Ljubljani. Leta 1992 je sodeloval na mednarodni delavnici v Ljubljani, IDEM 4 – industrial design educational meeting pod naslovom The river as a crossroads. Leta 1993 je v Milanu obiskoval Summer Session na Domus Akademy, smer industrijsko oblikovanje, pod naslovom Design ed ecologia. Leta 1993 je bil na nekajmesečnem poglabljanju znanja o oblikovanju, razvoju, proizvodnji in uporabi sistemske kuhalne posode iz nerjavečega jekla v Zepter Industria s.p.a. Assago v Italiji. Leta 1994 je diplomiral na ALU, smer industrijsko oblikovanje (naslov diplomske naloge: Sistemska kuhinjska posoda EUROWOK, mentor: red. prof. Saša J. Maechtig, Trendi v prehrani sodobnega človeka, mentor: red. prof. dr. Dražigost Pokorn). Po končanem študiju je začel oblikovati za družbo Zepter International. Istega leta se je udeležil ETE 3, mednarodnega kongresa o embalaži, EKOLOGIJA TEHNOLOGIJA EVROPA na Bledu. Leta 1995 se je preselil v Monzo pri Milanu v Italiji, kjer je bil zaposlen (ob zaključku tamkajšnje kariere Head of industrial design department) v Zepterjevem razvoju novih proizvodov iz programa kitchenware in tableware iz nerjavečega jekla. Konec leta 2000 se je vrnil v Slovenijo in se pričel več ukvarjati s svetovanjem s področja oblikovanja. Od ustanovitve (2001) vodi podjetje 28 DESIGN d.o.o., znano pod blagovno znamko studio 28 vitamin. Leta 2003 je začel sodelovati z Univerzo v Ljubljani, ALU (oddelek za industrijsko oblikovanje). Leta 2005 ga je Senat ALU izvolil v naziv asistent za področje industrijskega oblikovanja. Leta 2006 mu je Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije dodelila pravico, da sem postal podjetniški svetovalec-specialist v programu vavčerskega svetovanja.

biografija

Marjana Halužan je bila rojena v Slovenj Gradcu leta 1953. Otroška leta je preživela v Vuzenici, nato je nadaljevala svojo pot v Dravogradu. Po poklicu je gostinski tehnik, vendar pa  je že več kot eno leto srečno v pokoju. Je poročena, ima družino in še vedno živi v Dravogradu, na Podgradu.
Da ima smisel za slikanje, so ugotovili že v osnovni šoli, saj je bilo skoraj vsako njeno delo  izbrano za razstave, žal teh slik nikoli ni dobila nazaj. Preizkusila se je tudi v modeliranju in v mlajših letih izdelala kar nekaj ladjic, letal in podobno. Preizkusila se je tudi v fotoklubu, že v osnovni šoli, vendar so bile njene sanje zaradi pomanjkanja denarja previsoke. Pristati je morala na trdnih tleh, risala je samo še svojim otrokom in v spominske knjige. Toda želja po ustvarjanju je v njej ostala vse do danes. Sedaj, ko se je njeno življenje ustalilo in ko ima končno čas, je spet začela ustvarjati. Riše predvsem na platno z oljnimi barvami. Poskuša se še v akrilu, akvarelu, in pastelu. Vendar pa se vedno zateče nazaj k platnu in olju. Ker pa so to različne tehnike in materiali, se je bila primorana iti izobraževati. Tako se je vključila v tečaj likovnega izobraževanja preko Androgoškega zavoda na Ravnah na Koroškem. Tečaj, pod vodstvom akademskega slikarja gospoda Štefana Marflaka, obiskuje že pet let. V teh letih se je naučila veliko, spoznala nove prijatelje slikarje in kiparje. Sedaj, ko primerja njene slike izpred petih let, opaža veliko razliko, barve so bolj skladne, kompozicije pravilne in upa se lotiti tudi večjih projektov. Skratka, vesela je, da počne to, kar ljubi, in če je v vsaki njeni sliki del te ljubezni, je namen bil dosežen.
Naslikala je že čez 150 slik raznih dimenzij od pokrajin, rož, tihožitij, živali, portretov in nekaj abstrakcij.
Vključena je v likovno sekcijo Kulturnega društva Dravograd, kjer opravlja tudi naloge blagajnika.
Vsako leto ima društvo dva likovna dneva, enega spomladi, drugega v jeseni. Dela ustvarjena na likovnih dneh društvo predstavi sokrajanom na razstavah ob občinskem prazniku in ob koncu leta.
 

biografija

Maja Pučl se je rodila 27. aprila 1978 v Slovenj Gradcu. Končala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer grafični oblikovalec. Leta 1999 se je vpisala na visokošolski študij. Leta 2001/2002 je bila na študentski izmenjavi na University of Art and Design v Helsinkih na Finskem pri prof. Thomasu Nyqvistu. Leta 2005 je diplomirala iz slikarstva pri prof. Gustavu Gnamušu in somentorici Huiqin Wang na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 2005 se je vpisala na magistrski študij iz slikarstva pri prof. Lucijanu Bratušu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Trenutno se giblje na področjih slikarstva, grafike, oblikovanja in poučevanja kaligrafije ter se posveča plesu, ki vse to povezuje in prepleta.

biografija

Lidija Fajmut, rojena 12.11.1974. Po poklicu je prodajalka. Aktivno se je začela ukvarjati z risanjem, predvsem na platno, šele pred kratkim. Trenutno riše z oljnimi barvami, saj se ji zdi ta tehnika risanja najbolj zanimiva. Zelo veliko je risala na stene, kar pa je zelo zahtevno zaradi večjih površin. Skratka, ob risanju se zelo sprosti in uživa, saj z vsakim izdelkom ustvari nekaj novega in unikatnega. Vsaka slika je zanjo nov izziv.
 

biografija

Koroški slikar, grafik in likovni pedagog Zoran Ogrinc je rojen v Mariboru leta 1956. Diplomiral je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (slikarstvo pri prof. Milošu Požarju, kiparstvo pri prof. Boštjanu Putrihu), grafično se je izpopolnjeval pri prof. Walterju Domnu na Centre Internationale de Recerca Grafica v Barceloni. Je član ZDSLU (1986) in DLUM, kjer je več let aktivno deloval tudi kot član izvršnega odbora. V letu 2004 je vodil projekt "Connections 04" na katerem je sodelovalo 230 umetnikov iz 29-ih držav. Razstavljal na 50 samostojnih in preko 150 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje slikarsko in grafično delo je prejel 15 nagrad. Živi in ustvarja v Slovenj Gradcu.

biografija

Štefan Marflak se je rodil leta 1952 v Črni na Koroškem. Diplomiral ke na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gustavu Gnamušu. Ukvarja se tudi z gledališko scenografijo in kostumografijo.

biografija

Mirsad Hoda se je rodil v Sarajevu leta 1964. K njegovi slikarski rasti je z nasveti in kritično  spodbudo  pripomogel domači umetnik Srečko Frühauf, ki je hkrati znal tudi pravilno usmeriti vso avtorjevo entuziastično energijo v nastanek lirično poustvarjenih podob. Vitalno slikarsko raziskovanje Mirsada Hode ima za cilj doseči povezanost vizualnih nasprotij v harmonično zaključene celote: tako svetlo - temnega in toplo - hladnega kontrasta, motiva, kot realitete v nasprotju z njegovo  simbolno vrednostjo. Na klasični, platneni nosilec prav tako klasičnih dimenzij slike Hoda pastozno  nanaša barvo z odločno in odprto potezo ter z naravnim občutkom za upodabljanje detajlov. Avtor svoje slikarske povšine gradi s široko paleto čistih barv, pri čemer se poslužuje slikarskih tehnik  akrila in olja. Sikovite krajine , pogosti so tudi morski motivi in žanrske podobe, so ustvarjene ateljejsko v  klasično pripovednem smislu. Na razstavi se Hoda predstavlja tudi z serijo risb kot  samostojnimi  likovnimi deli.  Zaradi avtorjevega smisla za detajl, je cikel podob iz vsakdanjega življenja podprt s trdno in jasno zaključeno risbo.
 

biografija

Ciril Horjak se je rodil leta 1975 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval na Ravnah na Koroškem. Z bratom sta risala in pisala revijo Packa od črnila. Izšlo je pet številk fotokopirane revije. Konec osemdesetih let je dvakrat zapored dobil prvo nagrado na natečaju mladinskega avtorskega stripa v Novem Sadu. V Ljubljani se je vpisal na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, na oddelek za grafično oblikovanje. Začel je sodelovati pri ilustratorskih in oblikovalskih projektih. Risal je stripe, vendar bolj kot "štos" med poukom. V 4. letniku je narisal stripa Lejla – vladarica svemira I in II. Na Akademiji za likovno umetnost ni naredil sprejemnega izpita, zato se je vpisal na Pedagoško fakuteto, na oddelek za likovno pedagogiko. V tem času je začel sodelovati s Klubom koroških študentov, za katerega je oblikoval in ilustriral časopis Ibržnik. V časopisu je izšlo nekaj njegovih stripov (Fabrika, Dedek Mraz ...). V tretjem poskusu mu je uspelo narediti sprejemni izpit na akademiji, vpisal se je na oddelek za slikarstvo (A. Jemec, Z. Jeraj, G. Gnamuš in E. Bernard). Praktični del diplomskega dela je pripravljal pri profesorju H. Gvardjančiču, teoretskega pa pri profesorici Nadji Zgonik, ukvarjal se je z risbo. Na akademiji je začel sodelovati s skupino Grejpfrut, ki izdaja stripe. S skupino še vedno občasno sodeluje. Konec devetdesetih je objavil nekaj stripov v reviji Stripburger (Raketa, Fotografije za ministra, Ljubezen na Ravnah ...), za katero je napisal tudi nekaj recenzij. Od leta 2001 skupaj z Matejem Kocjanom vodi stripovske tečaje v Knjižnici Otona Župančiča. Tečaji prerasejo v pravo malo šolo stripa, ki se imenuje Stripburgerjeva akademija stripa. Njegove stripe objavijo Srbski Striper, Francoski Le Martien, Portugalski Quadrado in Nemški Shtumm. Originalne stripovske table z njegovimi stripi s Stripburgerjevo razstavo obkrožijo celo Evropo. Pomladi leta 2003 je narisal in izdal plakate proti vključitvi Slovenije v Nato. Novembra istega leta je pri Stripburgerju izšel njegov prvi stripovski album RIDE. Decembra je v Franciji pri založbi Le Dernier Cri skupaj s Pakitom Bolinom ilustriral in izdal besedilo Antonina Artauda z naslovom J'appris hier v prevodu Miklavža Komelja. V letu 2004 je pripravil predstavitve albuma RIDE po manjših krajih po Sloveniji, leta 2005 pa je v Italiji izšel strip o izginjajočih dvojezičnih tablah. Izdal je tudi mali strip o Miru Petku; Dogodivščine Robinzlnovega Kruzija na otoku Koko-Tan. Skupaj z akademskim kiparjem Matejem Turnškom je postavil veliko razstavo Mostovi v ljubljanski galeriji Kresija. Pripravil je tudi zanimive stripovske delavnice: s tetraplegiki pripravlja scenarije in jih potem riše. V slovenskem PEN klubu je pred izbrano publiko predaval o odnosu med stripom in literaturo. S podjetjem Restart je pripravil kratek animirani film Aleša Žemlje Ljubezenska znamenja. Zrisal je like in ozadja. V okviru Stripburgerjeve akademije stripa je pripravil prvi slovenski učbenik stripa Najmanjša velika enciklopedija stripa, o kateri Miki Muster reče: “ To je knjiga, zaradi katere si želim, da bi bil še enkrat otrok.” V letu 2007 riše skupni album Mostovi s še šestimi srbskimi stripovskimi avtorji. Na Akademiji za likovno umetnost pripravlja diplomo na temo risbe in animiranega filma. Živi v Ljubljani.

Spletna stran: http://www.ljudmila.org/ciril/folio/

biografija

Da ji gre risanje in slikanje dobro od rok, je ugotovila že v osnovni šoli, saj so bile njene risbe pogosto razstavljene. Pa vendar je usoda hotela, da svoje veselje do risanja postavi na stranski tir do poznih let. Sedaj je že na pragu upokojitve in našel se je čas tudi zanjo, za njeno dušo, tako, da se lahko posveča temu hobiju, druženju s prijatelji likovniki in na ta način bogati svoje življenje. Obiskovala je dva likovna tečaja pod vodstvom akademskega slikarja Štefana Marflaka. Sama misli, da je življenje brez duše malo vredno, zato se mora vsak posvečati tistemu, ki mu jo bogati. V življenju je pomembno imeti nek cilj, vendar je še bolj pomembno, da na poti do njega uživamo, da nam pot ni muka, temveč dogodivščina.
» Nikoli ne bodi zadovoljen s tistim, kar si, če želiš postati tisto, kar nisi »! (F. Quarles)
 

Biografija

Franjo Marošek živi v Dravogradu. Rojen je bil leta 1953. Po poklicu je kontrolor na servisu viličarjev. Rezbari in kipari v lesu od leta 2000, leta 2008 pa je pričel kipariti tudi v kamnu. Do sedaj je imel kar nekaj domačih samostojnih,  mednarodnih ter skupinskih razstav. Razstavljal je v Pliberku in Tinijah ( Avstrija), Čičov (Slovaška), Guča (Srbija) in v Sloveniji (Dravograd, Šmartno ob Paki, Velenje, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi, Maribor. Razstavljal je tudi na veliko skupinskih razstavah.
Je član Društva rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije, društva likovnikov Koroške regije in član likovne sekcije pri Kulturnem društvu Dravograd, katere je tudi predsednik. Vsako leto se udeležuje mednarodnih in domačih rezbarsko – kiparskih kolonij (Slovaška, Madžarska, Srbija) in Slivnica pri Mariboru, Ravne na Koroškem, Makole, Radlje ob Dravi, Kope nad Slovenj Gradcem.
Razstavlja lesorezne reliefe naših znanih slovencev iz literarne zgodovine in drugih področij. Izdeluje lesoreze znanih slovencev iz literarne zgodovine, podobe na tolarskih bankovcih, narodne noše, religiozne motive, lovske motive in različne kipe iz lesa.
V kamnu rad ustvarja abstraktne like.
 

biografija

Stojan Brezočnik se je rodil leta 1954 v Slovenj Gradcu. V osnovni šoli je priredil svojo prvo samostojno razstavo, ki mu jo je pomagal organizirati pokojni učitelj in slikar Mitja Schöndorfer. Leta 1979 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru. Kratek čas je služboval na OŠ Dravograd, nato se je kot likovni pedagog zaposlil na OŠ Črna in OŠ Mežica. Leta 1981 se je iz Dravograda preselil na Ravne. V skromnih prostorih nekdanjega doma upokojencev si je uredil atelje. Leta 1983 je vstopila v njegovo življenje hčerka Kaja, leta 1985 sin Vid. Družina je zaznamovala tudi njegovo delo.

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave:
1982

PA, Maribor

1985

lokal Maček, Radlje ob Dravi
Dom starostnikov, Črneče
LB TKB Slovenj Gradec
Likovni salon (Unkovič, Ogrinc, Vogrin), Ruše

1987

Gorenje (Unkovič, Ogrinc), Muta

1988

Galerie in Schloss, Eibiswald, Avstrija

1989

Osnovna šola Mislinja
Zdravilišče Dobrna
Galerija Kograd, Dravograd

1990

Galerija dr. Staneta Strnada, Slovenj Gradec

1991

Grenzlandshall, Eibiswald, Avstrija
lokal Katzjager, Eibiswald, Avstrija

1994

Galerija likovnih umetnosti (Unkovič, Popič, Bricman), Slovenj Gradec

1995

Mala galerija, Slovenj Gradec
LB TKB Slovenj Gradec
Galerija Prizma, Slovenj Gradec

2002

Mestna Kavarna, Slovenj Gradec
Večnamenska dvorana, Muta

2006

Slovenska Hiša (Slivniker, Unkovič), Bruselj, Belgija
Dvorec Radlje, Radlje ob Dravi

Skupinske razstave:
1977 – 84

Razstave s klubom Svetloba, Radlje

1980

Gimnazija Ravne (Unkovič, F. Kumprej, Rajnar, Vogrin, Horvat)

1985

Galerija Z. Kveder, Ptuj
1. koroški bienale, Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

1987

2. koroški bienale, Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec
2. Miniature, Del Bello Galery Toronto, Kanada
1. Annale risbe, Likovni salon, Radlje

1988

3. Miniature, Del bello Galery, Toronto, Kanada
4. Miniyatr, Galery Gamlebyen, Fredrikstad, Norveška
Likovna jesen, Sombor

1989

1. bienale slovenske grafike, Otočec, Novo mesto
Galerija Repnik, Muta
12. razstava jugoslovanske risbe, Kabinet grafike JAZU, Zagreb
15. Independante Print, Prefectural Galery, Kanagawa, Japonska

1990

Intergrafik 90, Berlin, Nemčija (DDR)
7. trienale jugoslovanske grafike, Galerija Bitola, Bitola, Makedonija
16. Indpendante Print, Prefectural Galery, Kanagawa, Japonska
5. Busan Biennial, Busan, Koreja

1991

13. razstava jugoslovanske risbe, Kabinet grafike JAZU, Zagreb
6. International Triennale, Varna, Bolgarija
1. Mostra International de Arte Postal, Santos, Brazilija
Avkcija za Dubrovnik, Maribor
Avkcija za Zdravstveni dom, Maribor

1992

Razstava risb (Unkovič, Rajnar,Vogrin), Ruše International Prints Auction 92, Yokohama, Japonska
17. Indepedante Print, Prefectural Galery, Kanagawa, Japonska
6. Busan Biennial (Unkovič selektor za umetnike iz Slovenije do petintrideset let – Tutta, Rajnar, Vogrin, Zakrajšek, Frelih), Busan Koreja
Razstava likovnih pedagogov in drugih ustvarjalcev l. OŠ Slovenj Gradec

1993

l. International Grafiek Biennale, Mastricht, Nizozemska
6. Galery Carre Estampes, Aestas, Luxembourg
Mala galerija Maček, Radlje International Grafik Biennial, Gyor, Madžarska
I. Miniprint Slovenija, Maribor
Miniprint Slovenija Int. Sarajevo Art Aid, Maribor

1994

I. International Grafik Triennale, Bitola, Makedonija
Kisgrafika (miniature), Galerija Upjest, Budimpešta, Madžarska
slikarji iz Radelj (Unkovič, Ogrinc, Hajnc, Hergold), Rogaška Slatina

1995

Razstava del iz Podpece, Galerija Prizma, Slovenj Gradec
Razstava koroških slikarjev, Galerija Prizma, Slovenj Gradec
I. International Biennale Arte Postal, Santos, Brazilija

1996

4. Bienal international de Grabado, Caixa Orense, Španija
Mail Art exhibition, Zruč nad Sazavou, Češka

1997

2. International Arte Posta, Santos, Brazilija
2. International Grafik Triennale, Bitola, Makedonija
Ex tempore, Ruše
Razstava ob 8. februarju, lokal Maček, Radlje

1998

Mala galerija, lokal Maček, Radlje

1999

3.International Biennale Arte Postal, Santos, Brazilija

2001

3. Festival de Gravura Evora, Portugalska
Razstava grafik likovnih pedagogov, Likovni salon Rotovž, Maribor

2002

Razstava risb likovnih pedagogov, Likovni salon Rotovž, Maribor
3. biennale of smallscale painting and printmarking Hallsberg, Lilla Europa, Orebro, Švedska

2003

2. International Bienale male Grafike, Tetovo, Makedonija

2004

Razstava učitelji in učenci umetniki, Opava, Češka
4. Biennale of smalscale painting and printmarking Hallsberg, Lilla Europa, Orebro, Švedska
4. Festival de Gravura, Evora, Portugal
Razstava avstrijskih in slovenskih avtorjev ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, mejni prehod Radlpas, Radlje Dobrodelna razstava povabljenih avtorjev, Zdravilišče Dobrna

2005

3. International Bienale male Grafike, Tetovo, Makedonija

2006

Razstava ob 8. februarju, Dvorec Radlje, Radlje
Biennale of smallscale art Hallsberg, Lilla Europa, Orebro, Švedska
Inklandia Art, New Lafayet, ZDA

2007

5. Festival de Gravura, Evora, Portugalska

 

biografija

Milan Unkovič se je rodil 27.5.1960 v Slovenj Gradcu. Diplomiral je iz likovne vzgoje na Pedagoški akademiji v Mariboru. Grafično se je izpopolnjeval v ateljeju Bogdana Borčića v Slovenj Gradcu. Ukvarja s slikarstvom, grafiko in notranjo opremo. Bil je tudi večkrat nagrajen. Poleg umetniškega udejstvovanja je od leta 1996 tudi aktiven član Lions kluba Slovenj Gradec. Živi in ustvarja v Radljah ob Dravi.

biografija

Jolanda Nabernik, ljubiteljska slikarka, ki se s slikanjem ukvarja že od mladih nog. Nabernikova je članica Društva koroških likovnikov, imela je že nekaj samostojnih razstav, med drugim v Slovenj Gradcu in Mariboru. Razstava v Info pisarni Dravograd, je njena prva samostojna razstava. Najljubša tehnika Jolande Nabernik je pastel, veseli jo delo z ogljem in svinčnikom, portreti in akti pa so najpogostejši motivi njenih likovnih del. Zadnje čase jo privlači tudi kiparjenje, ilustrirala pa je dve knjigi.

biografija

Štefan Kresnik se je rodil 26.12.1944 v Železni Kapli na Koroškem, otroštvo pa preživel na Lešah.
Končal je študij likovne vzgoje na Pedagoški akademiji v Mariboru. Na OŠ Vuzenica, kjer se je po študiju zaposlil, je bil pobudnik, soustanovitelj in mentor "Koroške likovne kolonije mladih", ki že od leta 1970 naprej, vsako leto združi mlade likovno nadarjene zamejske Slovence in učence OŠ Vuzenica. Po nekaj letih se je zaposlil na OŠ Radlje, kjer je organiziral "Kiparska srečanja", ki se od leta 1974 naprej prirejajo vsako leto. V šoli je ustanovil "Mladinsko razstavišče Lojze Šušmelj", ki se je tako uveljavilo, da so že leta 1975 zgradili novo likovno razstavišče "Salon ars", ki je v petnajstih letih Kresnikovega vodenja postal najpomembnejši kulturni hram Dravske doline in eno od renomiranih razstavišč Slovenije. V Radljah je ustanovil in 20 let vodil "Likovni klub mladih". Dolga leta je bil tudi vodja aktiva likovnih pedagogov Koroške. V osemnajstih letih poučevanja so njegovi učenci prejeli mnoga priznanja na državnih in mednarodnih razstavah, pa tudi prvo mesto na svetovni razstavi. Po odhodu iz šole je bil sedem let samostojni kulturni delavec, od leta 1995 pa ustvarja v družinskem podjetju "Atelje Kresnik". Vsa leta je aktiven likovni ustvarjalec. Za svoje delo je dobil najvišje priznanje občine Radlje, ZKO Slovenije in likovnih pedagogov Jugoslavije.


Domača stran: www.atelje-kresnik.si

biografija

Nina Kresnik se je rodila 10. februarja 1977 v Slovenj Gradcu. Končala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. V Zagrebu je nadaljevala študij modnega oblikovanja na Tekstilno tehnološki fakulteti. Leta 2004 je na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje diplomirala iz jamajške umetnosti pri prof. Mladenu Jernejcu. Ukvarja se z ilustracijo (otroške knjige, stripi, naslovnice, študijske risbe za enciklopedije), slikarstvom, dekoriranjem starega pohištva, restavriranjem, grafiko, kiparstvom, modnim oblikovanjem, grafičnim oblikovanjem, izdelovanjem nakita in mozaikov mozaiki iz kamnov, tetoviranjem ... Udeležuje se slikarsko-kiparskih kolonij in srečanj. Razstavljala je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji in v tujini. Živi in ustvarja na Koroškem.

biografija

Simona Robin rojena 01.01.1971 v Slovenj Gradcu. Srednjo risarsko šolo je končala v Velenju. Njeno Obdobje amaterske slikarske ustvarjalnosti se je pričelo pred 13. leti. Navdušil jo je naključni gost, ki je na navaden kos papirja, z nevrjetno podobnostjo, naisal njen portret.

biografija

Rojena sem leta 1984 v Slovenj Gradcu. Pa končani osnovni šoli sem nadaljevala šolanje v Velenjski gimnaziji. Zmeraj sem se navduševala nad likovno umetnostjo in tudi tukaj sem se srečala z njo. Dano mi je bilo, da me je likovno vzgojo poučeval profesor, akademski slikar Željko Opačak, ki mi je postal vzor, za nadaljnje šolanje. Na poti do akademije mi je skozi kratek risarski tečaj zelo pomagala tudi akadem. slikarka Nataša Tajnik. Leta 2003 po uspešno končani gimnaziji sem tako bila sprejeta na ALUO, kjer mi je pri slikarstvu vsa štiri leta bil mentor prof. Bojan Gorenec, pri malem aktu pa prvo leto prof. Zmago Jeraj, naslednja tri pa prof. Franc Novinc.

biografija

Magdalena Bruder je stara 60 let. Rojena je bila na Dobravi. Otroštvo je preživela v Črnečah, nato pa odšla v tujino. V Münchenu je preživela 40 let. Tam se ji je ponudila posebna priložnost. V nekem samostanu se je pri nunah naučila izdelovanja ikon. Po upokojitvi, ko se je vrnila v domače kraje, se je pokazala potreba po restavriranju sakralnih predmetov (kapelic, križev, kipcev) in ponudila je svojo pomoč. Ugotovila je, da sta ji čopič in barva blizu, zato se je pred dvema letoma udeležila likovnega tečaja, kjer pridobiva dodatna znanja. Rada slika pokrajine in rože.

seznam razstav in prejete nagrade

Razstave
1990

ALU, oddelek za oblikovanje, Jakopičeva galerija

1992

Razstava rezultatov mednarodne delavnice IDEM 4, Naslov projekta: Smell the River, Ljubljana (center mesta – ob Ljubljanici in na njej)
Industrial Design Education in the World, GR, Ljubljana
Razstava koroškega oblikovanja, Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec
Ptičje krmilnice in strašila, Vila Katarina, Ljubljana

1995

ALU, oddelek za oblikovanje, 10 let, Jakopičeva galerija Predstavitev ALU, oddelka za oblikovanje, CETRA Exhibition Hall, Taipei, Taiwan Razstava rezultatov »TALUM« workshop, Tromostovje, Ljubljana

1996

BIO 15, Ljubljana

2000

ALU, 15 let oddelka za oblikovanje, Atrij Glavne pošte, Ljubljana
Zepter Slovenica (pregledna razstava skupaj z industrijsko oblikovalko Brigito Lekše), Slovenj Gradec

2002

Ideja - Razvoj – Rezultat (pregledna razstava skupaj z industrijsko oblikovalko Brigito Lekše), Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec

2008

Opojnost. Davorin Horvat (samostojna razstava), cerkev Sv.Vida, Dravograd
Reševanje nenamišljenih problemov (samostojna razstava v okviru spremljevalnih prireditev BIO 21; predstavljeni rezultati sodelovanja z družbo ZEPTER International), Ljubljana

Pomembnejši projekti:

Ime proizvoda / oblikovanje in letnica / naročnik in letnica proizvodnje
MLINČEK ZA POPER IN SOLNICA / 95 / ZEPTER 95
AMSTERDAM, funkcionalna vaza / 96 / ZEPTER 97
BARCELONA, funkcionalna vaza / DH 96 / ZEPTER 97
VIENNA, funkcionalna vaza / DH 96 / ZEPTER 97
ROSE, servirni pladenj za pecivo / DH 96 / ZEPTER 98
SUNFLOWER, servirna skleda za sadje / DH 96 / ZEPTER 98
RIBEŽ, inovativen, multifunkcionalni pripomoček / 96-98 / ZEPTER 98
AMARYLLIS, imidž proizvod, objekt / DH 97 / ZEPTER 99
PRIJEMALKA ZA BELUŠE / 97 / ZEPTER 98
ASTRA, inovativen termo set za kavo espresso / in preoblikovanje 97-98 (sladkornica v soavtorstvu) / ZEPTER 98
KONTE, inovativen termo set za kavo cappuccino / in preoblikovanje 97-98, (sladkornica v soavtorstvu) / ZEPTER 98
BARON, set za bovlo / in preoblikovanje 97-98 / ZEPTER 98
LA PERLE, set za peneče vino / in preoblikovanje 97-98 / ZEPTER 98
PRINCE, set za vino, vodo, liker / 97-98 / ZEPTER 98
TAIGA, inovativen termo set za čaj / 97-98, (sladkornica v soavtorstvu) / ZEPTER 98
KING, set za whisky / 97-98 / ZEPTER 98
OCEAN-ISLAND, »centerpiece bowl«, član družine imidž proizvodov / DH 98 / ZEPTER 98
OCEAN-SHIP, »centerpiece bowl«, član družine imidž proizvodov / DH 98 / ZEPTER 98
OCEAN-ATOLL, »centerpiece bowl«, član družine imidž proizvodov / DH 98 / ZEPTER 98
OCEAN-SUBMARINE, vaza, član družine imidž proizvodov / DH 98 / ZEPTER 98
ROČAJ ZA PONEV, ergonomski / DH 98 / ZEPTER 01
SET MULTIFUNKCIONALNIH POSOD / preoblikovanje 2000 / ZEPTER 01
OBLIKOVANJE POHIŠTVA ZA OPREMO IPC ZEPTER 2007

Predavanja in sodelovanja v komisijah:

šolsko leto 1994/95 Predavanje na ALU, smer industrijsko oblikovanje
šolsko leto 2003/04 Vodil oblikovalsko delavnico (naslov: Moj žepni prijatelj) na ALU, smer industrijsko oblikovanje, seminar prof. Janeza Smerdelja
šolsko leto 2004/05 Aktivno sodelovanje z ALU, oddelek za oblikovanje
šolsko leto 2005/06 S strani Senata ALU izvoljen v naziv asistent za področje industrijskega oblikovanja, kjer še vedno deluje v seminarju prof. Janeza Smerdelja.
2005 Predaval na delavnici »Načrtno do novih izdelkov« na temo Aplikativnost procesa industrijskega oblikovanja – načrtovanja, projekt »Mreža za razvoj novih izdelkov« v programu INTERREG IIIC vzhod, pisarna za prenos tehnologije, institut Jožef Stefan, Ljubljana
2006 Sodeloval pri pripravi natečaja Artzept, Zepter International Design Award, Milano, Italija
Član žirije na bienalu industrijskega oblikovanja BIO 20 v domači izbirni komisiji in predstavnik komisije na tiskovni konferenci
2007 Sodeloval v komisiji javnega natečaja Čebelarske zveze Slovenije za oblikovanje steklene embalaže za slovenski med
Predaval na temo Oblikovanje kot strateško orodje marketinga, v okviru seminarja v organizaciji Podjetniškega centra, Slovenj Gradec
2008 Član uredniškega sveta revije Klik
Sodeloval v projektu edukacije šolarjev, ki zaključujejo osnovno šolo in sicer na temo Predstavitev poklica, v organizaciji PC Slovenj Gradec
Predaval na VŠTP, Slovenj Gradec

Nagrade in priznanja:
1989

Prva nagrada za oblikovalsko zasnovo (hranilnik ACO) na študentskem natečaju Stanovanjsko komunalne banke z naslovom Hranilnik

1992

Plaketa za študijski projekt Avtodom ORCA, razstava Koroškega oblikovanja, Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

1995

Prešernova nagrada za diplomsko nalogo, ki jo podeljuje Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost
Tretja nagrada za oblikovalsko zasnovo TORO – servirni podstavek za konjak, mednarodna delavnica Designing aluminium v organizaciji Esence (the house of design), Ljubljana

1996

Priznanje za oblikovalsko zasnovo Sistemska kuhinjska posoda eurowok, 15. bienale industrijskega oblikovanja (bio 15), Ljubljana
Letter of appreciation družbe Zepter International

1997

Pohvala za uspešno sodelovanje podjetja Inoxpran(Per la fattiva collaborazione con stima ed amicizia), Brescia, Italija


Številni rezultati dela Davorina Horvata(industrijsko oblikovanje za družbo ZEPTER International) so bili od leta 1995 (kot »predstavniki« družbe ZEPTER International) predstavljeni in se še danes predstavljajo in tržijo na številnih sejmih (Macef, Tendence, Ambiente …) v različnih državah sveta (Milano, Frankfurt, Paris, Chicago …). Številni rezultati njegovega industrijskega oblikovanja so v proizvodnji, rešujejo probleme, komunicirajo, so v vitrinah prodajaln širom po svetu, skratka živijo svoje življenje, izpolnjujejo svoje poslanstvo!

biografija

Tomo Jeseničnik se je rodil 14. 2. 1964 v Črni na Koroškem. Pri osmih letih si je v poletnih počitnicah z nabiranjem in prodajo borovnic v okoliških gozdovih prislužil dovolj denarja, da si je kupil svoj prvi fotoaparat. Takrat mu je fotografski aparat služil za občasno dokumentiranje dogodkov, ljudi in okolja v katerem je preživel svojo mladost, pred približno dvajsetimi leti pa se je s fotografijo pričel ukvarjati intenzivneje. Izkušnje in znanje je sprva nabiral v domačem okolju, v gorah, gozdovih in dolinah Koroške. Kasneje pa ga je pot večkrat vodila v visoke gore v Karakorumu in Himalaji ter v prostranstva Pakistana, Afganistana, Turčije in Kamčatke. Od leta 1996, ko je pridobil status svobodnega fotografa, se s fotografijo ukvarja profesionalno. Njegove fotografije so bile doslej objavljene v več kot šestdesetih slovenskih in tujih revijah ter časopisih. Danes sodeluje z nekaterimi največjimi slovenskimi oglaševalskimi agencijami, založbami, časopisnimi hišami in oblikovalskimi studiji. Je avtor ali soavtor številnih fotomonografij, knjig in raznih turističnih publikacij v Sloveniji in tujini. Njegovo delo obsega več področij fotografije od klasičnih pokrajin, still life fotografije, naravoslovne fotografije, kreativne studijske fotografije, do portretov, reportaž … Svoje fotografije je doslej razstavljal na 35 samostojnih razstavah v Sloveniji in tujini, sodeloval je na preko 30 skupinskih razstavah širom po svetu, za svoje fotografije pa je prejel več domačih in mednarodnih nagrad.

Kontakt:
Tomo Jeseničnik
GSM: 041 741 969
e-mail: tomo@sgn.net

biografija

Peter Koraca se je rodil leta 1985 v Slovenj Gradcu. Po končani Gimnaziji v Slovenj Gradcu je vpisal študij grafične tehnologije na Naravoslovnotehniški Fakulteti v Ljubljani. Samostojno se ukvarja s fotografijo.

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave (skupaj z Davorinom Horvatom):
2000

Prostori podjetja Zepter Slovenica, Slovenj Gradec

2002

IDEJA – RAZVOJ – REZULTAT, industrijsko oblikovanje Davorin Horvat in Brigita Lekše, Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

biografija

Brigita Lekše se je rodila 25. marca 1967 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je končala v Šoštanju, srednjo šolo CSŠ pa v Velenju. Leta 1986 se je vpisala na Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani, kjer je leta 1995 diplomirala na smeri oblikovanje (naslov diplomske naloge: Zdravo ležišče, mentor: prof. dr. Vladimir Brezar). Po končanem študiju je začela oblikovati za družbo Zepter International. Preselila se je v Monzo pri Milanu v Italiji, kjer je bila zaposlena v Zepterjevem razvoju novih izdelkov iz programa kitchenware in tableware iz nerjavečega jekla. Številni rezultati njenega dela so bili (kot izdelki družbe Zepter International) predstavljeni na sejmih v različnih državah sveta (Milano, Frankfurt, Paris, Chicago …). Z vazo Oslo je uvrščena v katalog PHILIP MORRIS design shop 8 98. Leta 2000 se je vrnila v Slovenijo in z industrijskim oblikovalcem Davorinom Horvatom ustanovila oblikovalski studio 28 DESIGN - 28vitamin. Leta 2000 sta se skupaj predstavita na razstavi v prostorih podjetja Zepter Slovenica v Slovenj Gradcu, leta 2002 pa na pregledni razstavi pod naslovom IDEJA – RAZVOJ – REZULTAT, industrijsko oblikovanje Davorin Horvat in Brigita Lekše v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Spremno besedo k razstavi je napisal prof. dr. Stane Bernik. Številni izdelki, oblikovani za družbo Zepter International, se serijsko proizvajajo in tržijo v številnih državah sveta. Leta 2007 se je začela intenzivneje ukvarjati tudi s slikarstvom. Živi in dela v Slovenj Gradcu. V oblikovalskem studiu 28 vitamin se ukvarja z grafičnim, industrijskim oblikovanjem in oblikovanjem interierja.

Kontakt:
GSM: 041 877 378
e-pošta: brigita@28vitamin.com

nanašajoča besedila

Gustav Januš
retrospektivna razstava ob umetnikovi 70-letnici
11. september – 25. oktober 2009

Slikar in pesnik Gustav Januš se je rodil leta 1939 v Selah (Koroška/Avstrija). Do leta 1998 je bil učitelj (tudi likovne vzgoje) na glavnih šolah.

Vpogled v likovni opus Gustava Januša, ki je po štirih desetletjih še vedno nedokončan in v dejavnem vzgonu, neizbežno vsiljuje razmislek o njegovem delu v odnosu do treh okoliščin, ki ga zaznamujejo kot človeka in ustvarjalca. Najprej je tukaj geografska pripadnost okolju, v katerem živi in ustvarja: odmaknjeno provincialni svet Južne Koroške v Avstriji kot prostor sobivanja dveh narodov. Druga okoliščina je le razširjeno obzorje prve. Gre za razmislek o mestu Januševega likovnega opusa v kontekstu slovenske likovne scene na eni strani, in na drugi strani avstrijske. Tretje dejstvo je dvotirnost Januševega ustvarjalnega potenciala na likovnem in literarnem področju. Beseda, ki jo je tako mojstrsko obvladal in jo sukal, mu naenkrat ni zadoščala, da bi izrazil globino svojega občutja; slikarska epistemologija, v kateri je osrednji problem struktura in delovanje slikovnih elementov, je preplavila predstave obmolklih besed.

Gustav Januš je slikarski demiurg, ki arhetipske oblike pojavnega sveta samozavestno prilagaja intimnemu zrenju estetskih potencialov fizičnih in duhovnih ambientov, po katerih se tenkočutno giblje. Geometrijsko poenostavljene oblike, ki v vertikalnem vzgonu poseljujejo Januševa platna, se s svojo amorfno nedokončanostjo izmikajo praznemu, hladno intelektualističnemu abstraktnemu razmišljanju, saj izhajajo iz tistih plasti zavesti in zlasti podzavesti, ki inspiracijo in povode za umetniško izražanje odkrivajo v naravi, njenih oblikah in materialih. Konkretno in prepoznavno (otipljivo) iz okolja pa se ne zrcali neposredno, temveč s pesniško močjo prispodobe.
Mentalni likovni dnevnik (slike so praviloma označene z natančnim datumom nastanka) se uresničujejo v sugestivni igri razločnih likovnih in »vsebinskih« plasti. Vsaka izmed podob se zdi kot nosilec dopolnjujoče se in v večni krogotok življenja vpete pripovedi o bistvenih potezah našega bivanja. Tako se črna ploskev zarisuje na sivini kozmičnega niča kot posameznikova usoda, z ostrim robom samouresničitve ločena od praznine ne-biti, in kljub nasičenosti s potencialom organske sile krhka ter soočena z nelagodjem osvajanja prostorov in pogojev za preživetje. Šele oprijemljiva prisotnost črnine, ki je tudi negativ podobe, črna luknja ali slepa pega, raztrganina, avreolasta vreznina v telo slike pa je nekakšen dejavni aktivator likovnega življenja podobe, saj omogoča rojstvo vseh barvnih oblik, ki se v dejavnem dialogu vpenjajo v vzpostavljeno likovno strukturo. Po principu asimetričnega ravnotežja se koncentrirajo v posameznem delu kompozicije, včasih pa v nezaustavljivem gibanju kot barvni hudourniki preplavijo celotno slikovno polje. A njihov energijski naboj nikoli ne prekrije, odrine intenzivne prisotnosti vgreznin črnine – svojega praizvora, ki barvno ploskev vedno znova cefra in ji jemlje moč, zlasti še, ko se vanjo naselijo še pokline in zareze, vzvrtinčene v razbrazdano mrežo, ki jih lahko razbiramo tudi kot metaforične odtise simbolične kaligrafije življenjskih izkušenj.

 

bibliografija

ARS VIVENDI, št. 9, 1990, Hranilnik za devedeseta
ARS VIVENDI, št.13, 1992, Avtodom
AVTO MAGAZIN, št.10, 1992, Autohome ORCA
DNEVNIK, št. 132, 1992, Na križišču oblikovalskih poti
DELO, št. 265, 1994, Industrijsko oblikovanje
ARS VIVENDI, št. 24, 1994, Oblika v kuhinji
MARKETING MAGAZIN, št. 176, 1995, Dizajn naj postane naša primerjalna prednost
MARKETING MAGAZIN, št. 171, 1995, Talumova kreativna delavnica
Aerodrom Ljubljana, št. 5, 1996, Mednarodna oblikovalska delavnica
DNEVNIK, št. 180, 1995, Oblikovanje v aluminiju
DNEVNIK, št. 191, 1995, Sodelovanje gospodarstva in oblikovalcev
DELO, št. 171, 1995, Uspešno sodelovanje podjetja s šolo
DELO, št. 260, 2002, Slovenj Gradec KGLU Davorin Horvat in Brigita Lekše
KOROŠKI RADIO, radio, novinarka Ajda Prislan, pogovor z Davorinom Horvatom, predstavitev razstave Ideja, razvoj, rezultat v KGLU Slovenj Gradec, 2002
RTV SLOVENJA, TV, novinar Tomaž Ranc, pogovor z Davorinom Horvatom,
predstavitev razstave Ideja, razvoj, rezultat v KGLU Slovenj Gradec, 2002
DELO, št. 262, 2002, Ideja-razvoj-rezultat
GLAS GOSPODARSTVA, december, 2002, Horvat in Lekše. Oblikovalska razstava v Slovenj Gradcu, 12.11.- 8.12. 2002
KLIK, št. 56, 2004, Davorin Horvat in Brigita Lekše Oblikovanje - narodni interes
PR, št. 2, 2004, 15. razstava domačih in umetnostnih obrti
ODSEVANJA, št. 63,64, 2006, 28 vitamin Dodana vrednost
DELO IN DOM, št. 40, 2006, Pogovor: Davorin Horvat Oblikovanje ni čarobna palčka
RTV SLOVENJA , radio, novinarka Vida Curk, Studio ob sedemnajstih, gostje g. prof. dr. Stane Bernik, gospod Peter Krečič, gospod Janez Škrabec in Davorin Horvat, dne 26.10.2006
KOROŠKI RADIO, radio, novinarka Ajda Prislan, Kulturni drobir, predstavitev samostojne razstave v Sv. Vidu v Dravogradu, dne 12.09.2008 ob 13:40
VEČER, št. 217, 2008, Opojnost zaključila Koroško kulturno poletje v Dravogradu
DELO, št. 229, 2008, 21. bienale industrijskega oblikovanja (BIO), Prostor tudi za nepredvideno
DNEVNIK, št. 235, 2008, Nenamišljeni problemi
NA SPLETU, direkt.si, 09.10.2008, BIO v Zepterju
PR, št. 11, 2008, Pregledano
RTV SLOVENIJA, radio, ARS, Kulturni dnevnik, dne 07.10.2008 ob 16:15
INFO TV, Reševanje nenamišljenih problemov, oblikovalec Davorin Horvat, objavljano v dneh po otvoritvi razstave v okviru spremljevalnih prireditev BIO 21, dne 07.10.2008
KOROŠKI RADIO, radio, novinarka Ajda Prislan, Kulturni drobir, predstavitev samostojne razstave Reševanje nenamišljenih problemov v okviru spremljevalnih prireditev BIO 21, dne 17.10.2008 ob 13:40
LIST, št. 9, 2008, Kulturni natroski s Koroške

dfh

dfh df h g

biografija

Jure Markota se je rodil leta 1985 v Slovenj Gradcu. Po končani Gimnaziji v Slovenj Gradcu se je leta 2004 vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana na kiparski oddelek. Mentorji na kiparskem oddelku so bili Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Jože Barši in Alen Ožbolt. Trenutno ima absolventski staž in piše diplomo pod mentorstvom Alena Ožbolta. Poleg kiparstva se ukvarja tudi z slikanjem, fotgrafijo in novimi mediji. Sodeloval je že na večih mednarodnih simpozijih različnih obsegov in vsebin. Za njim je več skupinskih razstav, sodelovanj na simpozijih in mednarodnih video festivalih..

biografija

Rodil se je leta 1920 v Vuhredu. Leta 1954 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gojmiru Antonu Kosu. Med leti 1954 in 1962 je kot likovni pedagog poučeval na nižji gimnaziji in osnovni šoli v Slovenj Gradcu. Leta 1957 je sodeloval pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona, ki ga je sprva upravljal ob svojem rednem delu v šoli, od leta 1963 pa kot njegov ravnatelj. Od leta 1975 do 1991 je vodil tudi Zavod za kulturo v Slovenj Gradcu. Koroško galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je kot direktor vodil do leta 1997. Študijsko je potoval v Avstrijo, na Češko, v Francijo, Italijo in Nemčijo. Poleg slikarstva se Karel Pečko ukvarja še z oblikovanjem keramike, scenografijo, tapiserijo, mozaikom, vitražem in grafičnim oblikovanjem, deloval je tudi kot mentor drugim slikarjem. Za svoje delo na likovnem in galerijskem področju je prejel več nagrad in priznanj. Razstavljal je na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini. Živi in ustvarja v Slovenj Gradcu.

biografija

Leander Fužir je svoje otroštvo preživljal na Prevaljah, kjer se je rodil. Že kot otrok se je z velikim veseljem posvečal likovnemu izražanju. Ustvarjalni začetki segajo v zgodnja mladostna leta, ko je risal za potrebe šole in s svojimi slikarskimi sposobnostmi opozarjal nase. Na poti skozi življenje ga ves čas spremlja slikarsko snovanje, ki po različnih vsebinah zaokroža njegov slikarski opus. Leandrov ded je bil rudar, pa tudi v času službovanja je bil povezan z rudarstvom, zato je v slikarstvu iskal poti, da bi stiske in veselja knapov ter doživetja z rovov ohranil pred pozabo. V slikanju je oblikoval svojstven izpovedni jaz ter ustvaril obsežen ciklus portretov, v katerih se je dotaknil zgodb ljudi s socialnega roba. Posebno mesto v njegovem ustvarjanju ima Prežihov svet, iz kakršnega izhaja tudi sam. Iz notranje potrebe je začel nastajati ciklus motivov z literarnimi junaki Prežihovih del, ki ga bogatijo Solzice, Levi Devžej, Čez goro k očetu in mnogi drugi. V bogati likovni in ustvarjalni izpovedi uporablja vse slikarske tehnike, največ pa tehniko akrila, krede in akvarela. Ta mu je najljubši. Naslikane podobe ljudi in njihovega življenja so le del njegove ustvarjalne izpovedi. S čopičem zajema vse dobe življenja ter se z enakim slikarskim žarom poklanja različnim likovnim motivom. Leander Fužir svoje likovno znanje izpopolnjuje ter bogati na strokovnih srečanjih, delavnicah, razstavah, predavanjih in likovnih kolonijah. Tesno je povezan z likovnimi ustvarjalci po vsej Sloveniji. Je član Društva koroških likovnikov ter Avstrijskega društva slikarjev treh dežel »Oculus«. Svoja dela je razstavljal na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji in v tujini. Večkrat je bil za svoja dela nagrajen. Je ilustrator dveh Prežihovih del: Solzice in Čez goro k očetu, treh pesniških zbirk, dveh otroških pravljic ter pesmarice. Leander Fužir živi in ustvarja v Črni na Koroškem.

Biografija

Patricija Zbičajnik se je rodila leta 1988 v Slovenj Gradcu. Po končani gimnaziji se je vpisala na Pedagoško fakulteto v Ljubljani smer likovna pedagogika. V času študija je s svojimi slikarskimi deli odkrivala abstraktni ekspresionizem in avtomatizem (profesorja: Zdenko Huzjan in Andrej Brumen Čop).  Trenutno piše diplomo pri profesorju Tomažu Gorjupu.

Slikarska dela Patricije Zbičajnik iz obdobja 2010 – 2013 se nagibajo k abstraktnosti in marsikdaj nastajajo kot »action painting«. Realnost podobe se preoblikuje v imaginarni svet v katerem vlada nezavedno in intuitivno. Pojavljata se dve tendenci – avtomatizem, ki strmi za zapolnitvijo prostora in medij vode, ki oblikuje slikarsko podlago.
Poleg slikanja se ukvarja tudi z ilustracijo. Od leta 2013 se poslužuje digitalnih medijev in barvitost nadaljuje s pravljičnimi motivi.
Sodelovala je na skupinski razstavi študentov likovne pedagogike leta 2010 v Hostlu Celica in leta 2011 na skupinski razstavi 4. letnikov likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti Ljubljana. Do sedaj je imela samostojni razstavi leta 2011 v Mladinskem kulturnem centru Slovenj Gradec, kjer je predstavila svoj cikel slik in risb »Transformacije« ter leta 2012 v Kulturnem Centru Tržič. Na natečaju Spominek Dravograda 2012 je zasedla 1. mesto z ročno izdelano in poslikano igro Spomin. Na likovnem natečaju »Sladke pregrehe« (2013) je s svojo ilustracijo »Podgane in praline« zasedla 1. mesto.
 

Spletna stran: http://zbicajnik.weebly.com/


 

biografija

Luka Popič se je rodil leta 1956 v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Leta 1980 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru (smer likovna vzgoja). Od leta 1999 je član ZDSLU, od leta 2001 pa član DLUM. Ukvarja se s slikarstvom in grafiko.

biografija

Matevž Popič se je rodil leta 1985 v Slovenj Gradcu. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografiji v Ljubljani, smer industrijsko oblikovanje, je vpisal študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, oddelek oblikovanje, smer industrijsko oblikovanje in je študent četrtega letnika. Sodeluje, na različnih razstavam, natečajih, sejmih.

bibliografija

Feliks Frühauf – Sreč je rojen leta 1944 v Dravogradu. Z likovno dejavnostjo se ukvarja skoraj že 30 let. Leta 1981 se je včlanil v društvo Koroških likovnikov na Ravnah. Vseskozi je aktiven član tega društva. Poleg tega je častni član likovne sekcije Kulturno umetniškega društva Kliničnega centra, Medicinske fakultete dr. Lojze Kraigher  v Ljubljani  ter likovne sekcije Dravograd. Je tudi član Art FEMIPS s katerim se udeležuje ustvarjanja v tujini. Beleži preko 20 samostojnih in preko 120 skupinskih razstav domala po vsej Sloveniji in tudi v tujini (Avstrija, Italija, Francija, Češka, Hrvaška, Črna gora, Nemčija, Španija).  Prejel je mnoga priznanja, leta 2001 pa je od Zveze likovnih društev Slovenije dobil Certifikat za likovno delo. V svojem rojstnem kraju je ustanovitelj zelo odmevne likovne kolonije z mednarodno udeležbo, ki bo letos praznovala že 15. rojstni dan (2009).

biografija

Naca (Marjana) Rojnik, se je rodila leta 1951 v Ljubljani. Šolala se je na Srednji šoli za oblikovanje in na Akademiji za likovno umetnost (prof. Slavko Tihec) v Ljubljani. Živi in dela na Graški gori pri Slovenj Gradcu.

biografija

Miro Hajnc se je rodil leta 1955 v Zgornji Vižingi. Šolal se je na Pedagoški akademiji v Mariboru. Živi in dela v Radljah ob Dravi. Sodeloval je na skupinskih razstavah DSLU – Maribor doma in v tujini. Med pomembnejšimi domačimi razstavami so selekcijske razstave Majski salon v Jakopičevi galeriji v Ljubljani leta 1999 in 2000 ter Bienale v Mali galeriji v Kranju leta 2000. Postavitev razstave s performansom Opus Alchymicum (idejna zasnova in likovna interpretacija Miro Hajnc, glasba Izidor Leitinger, koreografija in ples Edward Clug in Valentina Turcu/ spremna študija Mario Berdić) v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu decembra 2001 je bila projektna in je nastajala dve leti. Umrl je leta 2005.

biografija

Rodil se je leta 1952 na Lešah nad Prevaljami. Po maturi na ravenski gimnaziji je nadaljeval študij v Ljubljani, najprej na Pedagoški akademiji, kjer je diplomiral leta 1973, nato pa še na Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1979 diplomiral pri prof. Štefanu Planincu in dr. Jelisavi Čopič. Od leta 1980 je na Gimnaziji Ravne na Koroškem profesor likovne umetnosti. Redno razstavlja doma (preko 100 samostojnih in preko 200 skupinskih razstav) in v tujini (Španija, Švedska, Avstrija, Hrvaška, Češka,…). Mnogokrat nagrajen, njegova dela se nahajajo v mnogih zasebnih zbirkah po vsem svetu. Je član ZDSLU in DLUM. Živi, dela in ustvarja na domači kmetiji na Lešah.

biografija

Bogdan Borčič se je rodil leta 1926 v Ljubljani. Končal je Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani (profesorji: France Mihelič, Gojmir Anton Kos, Božidar Jakac, Riko Debenjak, Nikolaj Pirnat in Slavko Pengov) in obiskoval na isti akademiji podiplomski študij slikarstva pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je na študijskih potovanjih po Evropi, od leta 1958 do 1959 v slovitem ateljeju J. Friedlaenderja v Parizu. Na ALU v Ljubljani je poučeval na slikarskem oddelku (od 1969 do 1973), od leta 1973 do 1984 pa na grafičnem oddelku. Leta 1979 je gostoval kot gostujoči profesor na grafičnem oddelku likovne akademije v Monsu v Belgiji. Februarja 2005 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Od leta 1980 živi in ustvarja v Slovenj Gradcu.
 

biografija

Konrad Rutnik je bil rojen 31.01.1960 na Sv. Primožu nad Muto. V Dravogradu stanuje že 15 let. Je samouk. Riše že od šolskih let, zadnjih 20 let pa tudi rezbari. Njegovi motivi so različni, večinoma iz vsakdanjega življenja. Nekaj let je bil tudi član rezbarjev Slovenije.

 

biografija

Jasna Kalčič se je rodila leta 1979 v Slovenj Gradcu. Po končani osnovni šoli se je vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, ki jo je tudi končala. Danes živi v Mežici in se ukvarja z oblikovanjem.

Domača stran: http://www.jasna.si

biografija

Sobeich Jožica je upokojena vzgojiteljica. Pred šestimi leti je bila povabljena na kolonijo Marenberška paleta, od takrat se je redno udeležuje. V sklopu društva invalidov sodeluje s svojimi likovnimi deli na razstavah v naših krajih.
Redno se prijavlja na razpise Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Leta 2007 je bila na temo "Tudi črna je barva", izbrana za državno razstavo tudi njena slika, na kar je še posebno ponosna. Državna razstava je bila postavljena v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu na Soči.
Rada preizkuša različne materiale in tehnike, kar je razvidno tudi iz njenih nastalih del. Strokovna znanja si  pridobiva v skupini ljubiteljic in ljubiteljev likovne umetnosti, ki jo že pet let uspešno vodi akademski slikar g. Marflak Štefan.

biografija

Sašo Vrabič se je rodil leta 1974 v Slovenj Gradcu. Študiral je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (prof. Andrej Jemec), diplomiral leta 1997. Leta 2001 opravil magisterij iz umetnosti na oddelku za grafiko (prof. Lojze Logar). Ukvarja se s slikarstvom in drugimi oblikami vizualne umetnosti. V desetih letih ustvarjanja je imel več kot 20 samostojnih razstav. Sodeloval je tudi na več kot 120 skupinskih razstavah in projektih v 26. državah. Za svoje delo je prejel že več nagrad in priznanj, med drugimi Prešernovo nagrado za študente (1998) ter Bernekerjevo nagrado (2004). Trenutno se poleg vokaliziranja in ritmiziranja kot Multitask, ukvarja z glasbo tudi kot vokalni bobnar z jazz zborom Perpetuum Jazzile.

Domača stran: http://www.vrabic.tk/

 
 

 

biografija

Vida Slivniker se je rodila leta 1945 v Radljah ob Dravi. Šolala se je na Pedagoški fakulteti v Mariboru pri profesorju Maksu Kavčiču, Lajčiju Pandurju in Slavku Koresu. Študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je po diplomi pri prof. Maksimu Sedeju opravila slikarsko specialko pri prof. Zoranu Didku in prof. Gabrijelu Stupici. Leta 1968 je za študij malega akta prejela študentsko Prešernovo nagrado. Po diplomi je sprva delala kot likovni pedagog na ljubljanskih srednjih šolah, leta 1986 pa se je odločila za samostojno umetniško pot. Istega leta ji je bil podeljen naziv docentke za slikarstvo.Udeležila se je številnih mednarodnih likovnih kolonij in se študijsko izpopolnjevala v Tuniziji, Nemčiji, Franciji, ZDA in Kanadi. Njena prva samostojna in skupinska razstava je bila leta 1969 v Likovnem salonu na Ravnah na Koroškem. Nato pa se je vsa leta udeleževala številnih pomembnih slikarskih skupinskih razstav ter prirejala samostojne razstave, tako doma kot v tujini (Leverkusen, 1985; Trst, 1986 in 1992; New York, 1987 in 1988; Toronto, 1988, 1990; Montreal, 1990; München 1989; Rim, 1999). Za svoje delo je prejela vrsto domačih in mednarodnih nagrad in priznanj. Njene slike hranijo domače in tuje zasebne in javne zbirke. Pri delu izhaja iz poetičnega doživljanja narave in se uveljavlja kot izrazita koloristka. Svoje slike gradi na dediščini domače koloristične tradicije z barvo in svetlobo ter s subtilno izrabo lazur in odtenkov. Živi in ustvarja v Ljubljani.

biografija

Rojen 13.10. 1954 na Svetem Primožu nad Muto. Že od osmega leta svoje mladosti je preživel daleč od doma za hlapca in pastirja kmetom. Ob ovcah in kravah je rezljal v lipovino. Po končani osnovni šoli  se je zaposlil v tovarni Muta. Sprava kot dodavač kovačem, kasneje pa kot kovač, brusilec, valjar VII ter receptor. Trenutno je zaposlen kot invalid v Ekoingu tovarne Štruc.
Bolj kot je slikal in rezbaril, bolj ga je vleklo v to umetniško skrivnost.  Slika z oljem na juto.
Z dleti rezbari in kipari v vse vrste lesa.
 

biografija

Lojze Logar se je rodil 30. 7. 1944 v Mežici, mladost in svoje prvo ustvarjalno obdobje (do leta 1980) je preživel v Radencih. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1964-68, diplomiral pri prof. Maksimu Sedeju) in grafično specialko leta 1970 končal pri prof. Riku Debenjaku in prof. Marjanu Pogačniku na isti akademiji. Leta 1974 se je kot štipendist DAAD izpopolnjeval v Zahodnem Berlinu. Do leta 1990 je delal kot svobodni umetnik, od tedaj poučuje na ALU v Ljubljani (1991-96 docent za grafiko, 1993-95 prodekan, 1996-99 izredni profesor za grafiko in slikarstvo). Je član Equrne. Sodeloval je na številnih mednarodnih grafičnih razstavah, na katerih je prejel več nagrad. Leta 1987 je prejel nagrado Prešernovega sklada in leta 1994 Jakopičevo nagrado.

biografija

Anton Repnik se je rodil leta 1935 v Sv. Vidu pri Vuzenici. Član Društva slovenskih likovnih umetnikov je postal leta 1970. Prvič je razstavljal na skupinski razstavi Slovenski samouki leta 1963 v Celju, samostojno pa že leta 1965 v Mariboru, Velenju in Šoštanju. Sledile so številne razstave, samostojne in skupinske; skupinsko je razstavljal več kot devetdesetkrat. Za likovno ustvarjanje je prejel več nagrad in priznanj, med njimi posebno diplomo na slovenjgraški razstavi Mir, humanost in prijateljstvo med narodi leta 1965, nagrado občine Radlje ob Dravi za dosežke na kulturno umetniškem področju leta 1966, plakete za sodelovanje na trebanjskih likovnih taborih, med temi zlato plaketo Tabora leta 1977, Gran prix de al collection Winston les peintres et sculpteurs naifs Jugoslaves leta 1974, Bernekerjevo plaketo za ustvarjalne dosežke leta 1987 ter mnoga druga priznanja in nagrade. Od leta 1965 živi in ustvarja na Muti, kjer ima atelje in zasebno galerijo.

biografija

Vesna Vitrih se je rodila 1980 v Slovenj Gradcu. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je končala študij na Pedagoški akademiji v Mariboru, smer likovna pedagogika. Živi in ustvarja v Murski Soboti.

Kontakt:
VV ART, umetnost in dekoracija, Vesna Vitrih s.p.
Ciril Metodova 34, 9000 Murska Sobota
M: 031 549 315
Domača stran: www.vvart.si
E-pošta: vesna.vitrih@vvart.si

biografija

Rojen je leta 1964 v Slovenj Gradcu. V OŠ so likovni pedagogi odkrili njegov talent in ga vzpodbujali k delu in kreativnosti. Prvi med njimi je bil likovni pedagog in slikar Mitja SchÖndorfer, ki ga je popeljal v likovni svet in vzpodbujal njegovo otroško domišljijo. To znanje si je krepil tudi v srednji šoli, kjer ga je risanje akta in portreta učila takratna študentka likovne akademije na ALU v Ljubljani. Leta 1986 se je  včlanil v Kulturno društvo koroških likovnikov, ker je čutil potrebo spoznati ljudi sorodnih duš in jim umetnost pomeni stil življenja. Začel je spoznavati delo društva, načine dojemanja likovne umetnosti in umetnosti v širšem pomenu besede. Spoznal je veliko ljudi, si izmenjeval izkušnje, videnja, likovne probleme, analiziral teorijo in jo dopolnjeval v praksi. Prav tu so mu bile v pomoč številne likovne delavnice, srečanja, ex- tempore, ekskurzije v razstavišča in galerije po širnem svetu. Sinteza vsega je likovno dojemanje človeka, ki se z leti izoblikuje in izraža na likovni podlagi z željo pokazati svojstven pristop. Biti drugačen, biti prepoznaven je končni cilj vsakega umetnika ob predpostavki pozitivnih vibracij kritike strokovnjakov in občinstva. Vsa leta se je v društvu strokovno izpopolnjeval pod mentorstvom slikarjev pedagogov in akademikov: Slavko Kores, Ervin Kralj -slikanje, Vinko Železnikar - grafika, Jožef Muhovič - likovna teorija, Nives Kraševec - glina in keramika.
Dela v različnih tehnikah, ki jih dopolnjuje med seboj največkrat v tehnikah akrila in akvarela pravtako pa tudi v grafiki in keramiki. Poskusil se je tudi z zunanjo in  notranjo  poslikavo sten.
Od leta 2000 v društvu prevzame funkcijo podpredsednika, ki jo v letu 2005 nadgradi s funkcijo predsednika društva. Prav tako najmanj enkrat letno organizira za člane in prijatelje društva strokovne ekskurzije v galerije in razstavišča po Sloveniji in širše.
Od leta 2007 je tudi član odbora za organizacijo in pripravo mednarodne kiparsko slikarske kolonije, ki poteka vsako leto konec aprila na Koroškem.
 

seznam razstav in prejete nagrade

2. nagrada strokovne žirije ex tempore Forma Viva 2004
posebna nagrada ex tempore Celje 2006
uvrstitev v izbor za nagrade ex tempore Piran 2008

Razstavljal je že na približno 90 - ih skupinskih razstavah.
Za seboj pa ima tudi nekaj samostojnih razstav :

Ruše1981, Pula 1984, Dravograd 1995, 2007, Radlje 1998, Pliberk 2005, Prevalje 2006, Ljubljana 2006 , 2008,  Velenje 2007, Celje 2007,  Koper 2008  , Slovenj Gradec 2009 , Črnomelj 2009

Z veseljem se udeleži javnih prireditev, kjer z doniranjem likovnega dela pomaga pri zbiranju sredstev na humanitarnih akcijah. ( Drežnica, Nova gorica, Rotary klub SG…)

Njegova dela lahko najdete tudi po prodajnih galerijah: etno galerija Celeana Celje, galerija Art - travel Koper, galerija Severia Koper
 

biografija

Darja Srebnik se je rodila leta 1966 v Slovenj Gradcu. Leta 1986 je diplomirala na Pedagoški akademiji v Mariboru na smeri likovna pedagogika in nadaljevala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1994 pri profesorju Janezu Berniku. Leta 1996 je zaključila podiplomski študij restavratorstva. V letu 1998 je bila kot štipendistka British Councila na šestmesečnem študijskem izpopolnjevanju v konservatorstvu in restavratorstvu na Konservatorskem oddelku Škotske narodne galerije v Edinburghu. Kot restavratorka je bila zaposlena v Slovenskem verskem muzeju od leta 1994 do leta 2006. Sedaj je samozaposlena kot slikarka in restavratorka. Živi in dela v Stanetincih.

biografija

Janez Grauf je rojen 1954. Po poklicu je elektrotehnik, zaposlen v podjetju Elektrarne RM d.o.o.  Kot avtodidakt se že od leta 1981 v prostem času ljubiteljsko ukvarja s kiparstvom. Od leta 1982 je član LIKOS-a Murska Sobota, kasneje se je včlanil v Kulturno
društvo koroških likovnikov Ravne na Koroškem. Od ustanovitve leta 2000, pa je tudi član Združenja rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije. V zadnjih letih se izpopolnjuje v kiparskih delavnicah pri akademski kiparki Dragici Čadež Lapajne.
Sodeluje tudi na natečajih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Leta 2007 je bila za državno razstavo (na temo »Tudi črna je barva«) izbrana njegova skulptura z naslovom: »Roke - še bolj črno«.
Do sedaj je imel 4 samostojne razstave in sodeloval na več kot 80 skupinskih razstavah tako doma kot v tujini.
Bil je udeleženec domačih in mednarodnih kiparskih kolonij in delavnic.
 

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave :


2004
  • Mežica, galerija Štiblc – DRUGA PODOBA LESA
2004
  • Mežica, turizem na kmetiji Čepin – podpis listine
1997
  • Mežica, mala telovadnica OŠ
1982
  • Mežica, otvoritev prostorov TOZD Elmont


Prejete nagrade:

2002
  • mednarodni Festival FORMA VIVA Makole - tretja nagrada
2003
  • mednarodni Festival FORMA VIVA Makole  -  četrta nagrada
2005
  • mednarodni Festival FORMA VIVA Makole - druga nagrada
2006
  • ustvarjalni natečaj TURNIŠČE - tretja nagrada
2008
  • ustvarjalni natečaj TURNIŠČE - tretja nagrada






 

Biografija

Sara Nuša Golob Grabner se je rodila 28.10.1994 v Slovenj Gradcu. Fotografirati je začela v prvem letniku gimnazije pod mentorstvom Sonje Buhvald.
Pravi, da je vse kar hoče, biti obkrožena z umetnostjo vsak dan. Inspiracijo išče predvsem v likovni umetnosti, glasbi in pisanih delih. Ukvarja se še z igro, pisanjem in plesom.

Imela je samostojno razstavo v Mladinskem kulturnem centru Slovenj Gradec, fotografije pa med drugim razstavljala tudi v Cankarjevem domu v okviru natečaja Transgeneracija in pod okriljem društva fotografov SVIT v Celju, kjer je osvojila zlato medaljo leta 2011 ter v decembru 2012 osvojila zlato medaljo FIAP na mednarodnem natečaju Exposed. Italijanski Vogue je v sekciji Photo Vogue na svoji spletni strani do zdaj objavil 16 njenih fotografij.
V mesecu marcu 2013 bo imela drugo samostojno razstavo v Kompleksu v Ravnah na Koroškem. 
 

http://www.vogue.it/en/photovogue/Profilo/be804ef3-1634-4c16-9eb8-7561c1a3a3cb/User

biografija

Peter Hergold se je rodil leta 1966 v Slovenj Gradcu. Leta 1996 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (prof. Gustav Gnamuš). Živi in ustvarja v Slovenj Gradcu.

Biografija

MARUŠA ABERŠEK
Maruša Aberšek, rojena leta 1989 v Slovenj Gradcu.
po končani gimnaziji se je vpisala na pedagoško fakulteto v Mariboru na oddelek za likovno umetnost.
Marca 2012 je razstavljala v mladinskem kulturnem centru v Slovenj Gradcu z ciklom slik »(Ne)znano«.
Junija istega leta, je prejela nagrado na Ex-temporu Drava 2012 za svoje delo »Reka poželenja.« 

Julija 2012 je bila izbrana na razstavi VABLJENI MLADI, ki je potekala v razstavišču društva likovnih umetnikov Maribor. Predstavila se je s svojimi tremi likovnimi deli.

Januarja letos je sodelovala na skupinski razstavi 4 umetnikov v hotelu Betnava v Mariboru.

Sedaj je študentka zadnjega letnika.
Sodelovala je na različnih projektih v okviru študija in izven.

Dela Maruše Aberšek vključujejo ekspresivno, psihološko figuraliko, pogosto s portretnim značajem. Osnovni likovni objekti cikla (Ne)znano so obrazi, ki jih dopolnjuje črno-sivi kolorit.
V svoja likovna dela vključuje primarne barve, ki se dopolnjujejo z nepestrimi.
Avtorica se z simbolno govorico loteva problematiko videnega, znanega, na nek način domačega in na drugi strani nevidnega, tujega.


 

biografija

Darko Lesjak se je rodil leta 1966 v Slovenj Gradcu. Obiskoval je Srednjo šolo za oblikovanje in fofografijo v Ljubljani. Leta 1992 je diplomiral na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer likovna pedagogika. Istega leta se je vpisal na študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Münchnu (Akademie der Bildenden Künste München), kjer je leta 1999 diplomiral (prof. Jürgen Reipka). Leta 1997 je pridobil naziv „Meisterschüler“. Med leti 1999 in 2002 je bil asistent za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Münchnu. Živi in dela kot samostojni umetnik v Münchnu

Spletna stran: http://www.darko-lesjak.de

Nanašajoča besedila

INTERAKCIJA V CERKVI SV. VIDA
V DRAVOGRADU

Pravzaprav ne vem več, kje in kdaj sem današnjega razstavljavca, po poklicu geodeta, nesojenega arhitekta, umetnika Mojmirja Plevnik – Mojča, prvič srečal.
Morda na pohorski Kašči, ko je odmerjal zemljišča ali pa, še verjetneje, kje v kakšnem baru, gostilni ali bifeju, kjer je znal po cele popoldneve in večere občudovati lepih oblin polne mlade točajke, kjer je iskal in našel navdih za svoje umetniške stvaritve.
Menda sta akt in školjka največkrat upodobljeni figuri v umetnosti vseh časov.
Govori se, da je že pračlovek slikal svoje žene na stene skal.
In pravi čudež bi bil, če ne bi tudi Mojč upodabljal golo žensko telo – ženski akt.
Zaradi perspektive, kompozicije, geometrijskih oblik in matematike oblin, ne more skriti, da je vendarle geodet, malo arhitekt.
Golo žensko telo predstavlja kot konstrukcijski objekt v prostoru. Zanj je kultno- mistični simbol vsega lepega na tem svetu.
Stvaritve niso klasični slikarski akti, ampak svojevrstno umetnikovo simbolno videnje, v primerjavi s svetom resničnosti.
Njegove slike so vznemirljivo nagajivo erotično perverzne, vendar ne vulgarne.
Svojo  ljubezen do resničnih, skoraj otipljivih, ampak nerealističnih, simboličnih, abstraktno erotično naslikanih oblin, je razvil s svojim znanjem, sposobnostjo in občutkom do velike natančnosti.
Mojč ima originalni samosvoj razpoznavni likovni izraz s črto, s katero oblikuje žensko telo. Z veliko barvitostjo vse to še bolj poudarja, kar kaže, da tudi z njo, kot barvist, hoče čim več erotičnega povedati.

Na vprašanje Mojču:
''Zakaj slikaš toliko krogel?''
je odgovoril:
''Ker je to najpopolnejša oblika, kar jih je!''
Oba sva se pa seveda strinjala, da je bila, je in bo, kljub vsemu, najbolj vznemirljiva, privlačna, izzivalna, provokativna, erotično najlepša večna oblika podoba gole ženske. Zato so tudi njene obline in lepote največji predmet oboževanja in čaščenja.
Predstavlja nam tudi retrospektivo svojih del v virtualni galeriji. Sam je računalniško skonstruiral razstavni prostor in vanj obesil svoje slike, ki nas preko video produkcije vodijo po razstavi.
Na vseh umetnikovih stvaritvah so idealizirane ženske podobe,velikokrat iz žabje perspektive,figure na platnu delujejo kot stekleni kipi na eni ploskvi, s katerimi sebi, nam in zanamcem golo žensko telo postavlja na vesoljni piedestal in oltar.
 
Umetnik, slikar, morda pa, Bog ne daj, tudi grešnik, Mojč, upam, da ti zaradi tvojih stvaritev, ki jih razstavljaš v tem lepem posvečenem objektu, cerkvi Sv. Vida sredi dravograjskega trga, ne bo potrebno k spovedi in se spokoriti.
Ne bi pa bilo nič narobe, če bi to kdaj storil.
Škoditi ti ne more.
Morda ti bo pa kdaj koristilo.

Zadnje dni peklensko vročega avgusta si izmislil in spisal

Janko Čeru
 

Virtualna galerija

http://www.panorame.si/mojc/

 

biografija

Domača stran: http://www.catbriyur.net/#

Biografija

Mojmir Plevnik- Mojč  se je rodil leta 1960 v Slovenj Gradcu. Po končani gimnaziji  na Ravnah je odšel na študij geodezije v Ljubljano. Geodezija še danes predstavlja njegov poklic in vir zaslužka.
Je slikar samouk. Slikarsko znanje pridobival od očeta, priznanega likovnega pedagoga na Koroškem, Martina-Darinka Plevnika.
Slika predvsem v akrilni tehniki na platno .Ukvarja se tudi z računalniško grafiko.
Imel enajst samostojnih razstav  na Koroškem, prvo leta 1991, na skupinskih razstavah še ni sodeloval. Širšemu občinstvu za enkrat še ne poznan avtor.



 

biografija

Andrej Grošlj se je rodil leta 1947 na Lešah pri Prevaljah. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študiral kiparstvo pri prof. Slavku Tihcu. Po diplomi se je vrnil na Prevalje in se zaposlil kot likovni pedagog na Osnovni šoli Franja Goloba.

Domača stran: http://www.ljudmila.org/groselj/andrej.htm

biografija

Janez Repnik se je rodil leta 1968 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval v Vuzenici, poklicno pa na Muti, kjer je končal Srednjo kovinarsko šolo. S slikanjem se je začel ukvarjati v otroških letih, najprej pod budnim očesom svojega očeta, kasneje pa je stopil na samostojno slikarsko pot. Janez Repnik je danes izoblikovan slikar. Živi in dela na Muti.

biografija

Andreja Galinec je rojena 2.8.1962 v Slovenj Gradcu. Po izobrazbi je diplomirana inženirka metalurgije. Dela kot vodja tehnologije v Livarni Vuzenica. S slikanjem se je kot popoln samouk začela ukvarjati leta 1998. Najbolj občuduje impresioniste, od slovenskih slikarjev pa sta ji največji vzor Veno Pilon in Savo Sovre.
Naslikala je že okoli 150 slik. Slika v tehniki olje na platno, predvsem pokrajino, največ iz območja slovenske Istre, Krasa in Obale.
Andreja Galinec je članica Koroškega društva likovnih umetnikov in razstavlja večinoma v okviru razstav tega društva. Sodelovala je tudi na medobčinskih razstavah koroških likovnih umetnikov, samostojni razstavi pa je imela v upravni zgradbi Železarne Ravne in v Upravni enoti Dravograd.
 

biografija

Samouk Peter Štrigl, rojen leta 1976, slika že od svojega 19. leta. Začel je z motivi iz narave, ki so nastajali s pastel kredo. Z željo po spoznavanju novih tehnik se je podal v oljnate barve, s katerimi je slikal različne motive od portretov, narave, živali. Pomemben dosežek je poslikava kapelic na širšem območju Koroške, kar je zanj predstavljalo poseben izziv od začetne gradbene obnove do poslikave in obnove nabožnih motivov. V novembru 2006 je v Koroškem domu starostnikov prvič razstavil novo tehniko - slike iz
peska. Poleg dveh razstav v Koroškem domu starostnikov je imel tudi dve samostojni razstavi v Libeličah, v domu starejših na Fari (Prevalje), domu Svete Eme, petkrat pa se je predstavil tudi na razstavi društva amaterskih koroških slikarjev.
 

bigrafija

Klemen Uršnik se je rodil 20. 08. 1993 v Slovenj Gradcu. Leta 2008 je z odličnim uspehom zaključil osnovno šolo in sedaj obiskuje 2. letnik Gimnazije Slovenj Gradec.
Z umetnostjo se je srečal že v mladih letih, resneje pa se s slikanjem ukvarja šele nekaj let. V začetku leta 2009 je postal član Društva likovnih umetnikov Koroške, kar mu je odprlo kar nekaj novih vrat v svetu umetnosti. V letih šolanja je odkril še nekaj stvari, ki ga veselijo. Začel pisati tudi pesmi in leta 2007 izdal pesniško zbirko, ki je bila prva iz zbirke Sončkovi pesniki Druge osnovne šole Slovenj Gradec. Kajkmalu je tudi začel pisati kratko prozo. Sodeluje tudi v Kulturnem društvu Slovenj Gradec, pri katerem so leta 2008/2009 na odrske deske postavili Molierjevo dramsko delo Izsiljena ženitev.
Preteklo leto se je udeležil razstave na temo kolaž. S svojim delom je bil na občinski razstavi na Ravnah izbran za regijsko razstavo, ki je potekala v Radljah ob Dravi. Isto delo je bilo na regijski razstavi izbrano za državno razstavo, leta 2010 v Ajdovščini. V začetku leta 2010 se je udeležil pregledne razstave društva likovnih umetnikov na Prevaljah.

razstave

Poleg dveh razstav v Koroškem domu starostnikov je imel tudi dve samostojni razstavi v Libeličah, v domu starejših na Fari (Prevalje), domu Svete Eme, petkrat pa se je predstavil tudi na razstavi društva amaterskih koroških slikarjev.

biografija

Že od malih nog je občudovala vse vrste umetnosti. Glasbo, likovno umetnost, zgodbice, pesmi... vse kar je lepo in prihaja iz srca. Nikoli pa ni poskušala sama ustvarjati, saj se ji je zdelo, da drugi znajo to mnogo bolje. Ampak ves čas je nekaj manjkalo...

V Slovenj Gradcu je zaključila Srednjo ekonomsko šolo, potem pa še Fakulteto za organizacijske vede v Kranju. Hitro se je poročila, imela dva otroka, živela srečno družinsko življenje, a še vedno je nekaj manjkalo...

Leta 2010, malo pred svojim 30. rojstnim dnevom, se je udeležila delavnico z meditacijo, kjer je izvedela, da je njeno življenjsko poslanstvo risanje. Seveda se je temu smejala, a je zvečer kljub temu malo poskusila. Pa še malo in še malo... Ponovno se je spomnila občutka sreče, ki jo je navdal vsakič, ko je v otroštvu risala in slikala, a si je vedno govorila, da mora v življenju početi bolj pomembne stvari.

Zdaj je tu. Končno srečna, končno izpopolnjena. Z vsako sliko pridobi nazaj delček sebe, z vsako barvo se ji odpirajo nove razsežnosti. Ni začetka in ni konca. Je le tok brezmejne radosti, ki ga občuti vsak, ki je na pravi poti.

E-mail naslov: katja.kotnik@gmail.com

biografija

Lucija Stramec (1978, Slovenj Gradec)
2004 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. 2005 je vpisala magistrski študij slikarstva. Rezidenčno bivala v Gradzu (Cultural City Network, 2008) in Parizu (Cite Internationale des Arts, 2011). Svoja dela je predstavila na številnih razstavah v Sloveniji in tujini. Prejela nagrado na Majskem salonu ZDSLU, Kranj 2009. Živi in ustvarja v Mariboru.
 

Video

 

Get the Flash Player to see this player.

 

nanašajoča besedila

Jernej Kožar
 

PR, julij 2009, številka 13, str. 4 - 7

 
Kako si se odločil za pot likovnega umetnika?

Odločil sem se zelo zgodaj, že v osnovni šoli, vendarn se nisem mogel odločiti, ali bom slikar ali kipar, kajti še danes se ukvarjam z obojim. To zanimanje je pri meni že od otroštva. Ne vem zakaj, a pomembna sta gotovo bila mama in oče, pa ne zato, ker bi me spodbujala, temveč bolj zato, ker sta oba risala, ko sta imela čas. Spomnim se recimo maminih zvezkov, ki jih je sama ilustrirala in te ilustracije so takrat name naredile velik vtis. Na drugi strani je bil oče, ki je v prostem času izdeloval intarzije, rezbaril in klesal iz kamna. Doma imamo eno glavo iz marmorja. Spomnim se njegovih skic. Delal je na občini kot uradnik in včasih, ko sem šel po šoli k njemu, mi je pokazal svoje risbe rok, dojenčka. Ne vem več ali je risal mene ali sestro. Tiste risbe so bile odlične in vem, da me je takrat tako prevzelo, da je to na nek način ostalo v meni.

V osnovni šoli sem imel pri likovnem pouku zelo dobrega učitelja Štefana Kresnika, ki je zelo zagnano poučeval ta predmet in nas je znal motivirati. Sodeloval sem v likovnih krožkih, kolonijah in Štefan me vzpodbujal tako, da mi je vselej dal še kakšno dodatno nalogo. Čeprav me je v osnovni šoli sprva pritegnila znanost, narava, predvsem biologija, sem se kasneje začel nagibat k umetnosti.

Po osnovni šoli je bila pred mano pomembna odločitev: iti v Ljubljano na Šolo za oblikovanje, ki je bila takrat edina šola te vrste v Sloveniji, ali pa se vpisati na  gimnazijo. Žal so takrat ravno ukinili splošni gimnazijski program. Bil sem prva generacija usmerjenega izobraževanja, kar je povzročalo zmedo, saj nismo vedeli po čem se šole med sabo razlikujejo, kaj prinašajo novega. Odločil sem se za Maribor, da se mi ni bilo treba preseliti v Ljubljano. Šel sem na pedagoško gimnazijo, danes mariborsko Tretjo gimnazijo. To je bila splošna kulturna smer, ki je imela v programu precej kulturnih vsebin, sicer ne toliko risanja in oblikovanja, a je bilo tudi nekaj umetnostne zgodovine in sociologije kulture.

Po srednji šoli sem se odločil za študij na Akademiji za likovno umetnost, kjer pa je bilo potrebno opraviti zloglasni sprejemni izpit. Tisti, ki nismo hodili na šolo za oblikovanje, smo bili v nekoliko slabšem položaju, saj nismo imeli toliko predznanja. Oni drugi so bili izurjeni risarji, a se je izkazalo, da je bila to prej slabost kot prednost. Tako so namreč na to gledali profesorji in jim rekli, da že znajo risati in jih nimajo več kaj naučiti.

Za izpit sem se pripravljal kar sam doma. Risal sem študije živali, figur, poskušal sem usvojiti vse te različne proporce. Nato mi je uspelo mi je uspelo že v prvem poskusu. Bil sem strašansko vesel, saj so nekateri poizkušali tudi trikrat, štirikrat, če niso prej obupali.

 

Kdo so bili tvoji profesorji na ALU?

Mojo generacijo je prevzel Gustav Gnamuš in moram priznati, da sem imel srečo. Gnamuš je bil zelo odprt tip profesorja in ni vsiljeval svojega koncepta. Njegov pristop je bil zelo zanimiv, saj nas je neprestano provociral z likovnimi problemi. Pri tem ni vsiljeval svojih odgovorov, ampak je vseskozi odpiral vprašanja, kako rešiti nek formalni problem. Vse to nas je grizlo, tako da smo se razmišljujoče podajali v raziskovanje vsakega likovnega dela. Gnamuš je bil moj profesor za slikarstvo vsa štiri leta, prvi dve leti seveda za risbo in kasneje za slikarstvo. Moji profesorji so bili še Janez Bernik, Franc Novinc, Zvest Apollonio, Bogoslav Kalaš in Jože Brumen, za likovno teorijo je bil Jože Muhovič, za umetnostno zgodovino pa Špelca Čopič in Tomaž Brejc.

 

Začel si kot slikar, a si se podal v raziskovanje prostora, v kiparstvo. Kaj je ostalo od teh izkušenj?


Že med študijem nas je Gnamuš spodbujal, da smo šli na kiparski oddelek in napravili kakšen kip, da bi začutili volumen. Ugotovil sem, da mi kiparski način precej leži in spomnim se komplimenta Draga Tršarja, ko je svojim kiparjem rekel, da jih lahko »en slikar pelje scat, kar se tiče modeliranja«. Ta občutek za tridimenzionalno formo sem imel v sebi. V osnovni in srednji šoli sem sploh več kiparil.

 

Instalacije, prostorska postavitev, kiparstvo ali slikarstvo, kje je meja med enim in drugim?


To mejo je težko določiti. Prostori likovnih disciplin so danes tako gibljivi, da slika prehaja v instalacijo, instalacija v sliko ... kombinacij je veliko. Vedno znova je na preizkušnji vprašanje omejitve medija. V slikarstvu od kubizma naprej poznamo kolaž in asemblaž, pri katerih gre za vnos realnega v slikovno polje in odmik od klasične slikarske iluzije. Gnamuš je rekel, da slikarsko platno vse prenese, a vse ni tudi dobro. Nočem reči, da sta kolaž ali asemblaž slaba. Danes vidimo, kaj vse počnejo slikarji, kaj vse spravijo na slike. Gre za to, kako dojemaš prostor. Lahko ga dojemaš kot slikarski fenomen. Sam ga pogosto gledam slikarsko.

Pri mojih instalacijah na razstavi Interim v KGLU leta 1997 je bilo pomembno, da je gledalec ob vstopu v prostor tega fizično začutil, kar je bilo celo bolj pomembno kot pa da ga je videl. Če bi slepec stopil v ta prostor, bi ga začutil, ker bi trčil ob meje tega prostora. Ta fizični, taktilni moment se mi je zdel zelo pomemben. Po drugi strani pa so bile te instalacije zelo slikarske. Podoba je bila zelo pomembna, saj je fotografija dokumentirala. Na nek način so bile akcije zastavljene tako, da sem s sliko beležil spreminjanje v prostoru, slika je bila medij prostorskih transformacij. Nisem se vnaprej odločal ali je pomembnejši prostor ali slika, iskal sem dialog med obema.

 

Prejel si študentsko Prešernovo nagrado, kako je vplivala na tvoje nadaljnje delo?


Prešernovo nagrado sem dobil za serijo slik velikih aktov, od katerih je eden tudi v zbirki KGLU. To je bilo zame izredno plodno leto. Slike so nastale po krizi, ki sem jo imel v drugem letniku. Na nek način sem se razjezil, stvari sem vzel hudo zares in si rekel, da moram narediti ta preboj, in ves vloženi napor se mi je nato obrestoval. Nisem se zavedal, kaj sem ustvaril, zato je bila tista Prešernova nagrada zame veliko presenečenje. Na razstavi študentov Akademije za likovno umetnost v Moderni galeriji je bilo razstavljenih pet mojih del. To je bila moja prva nagrada in mi je pomenila veliko spodbudo. Moram reči, da ima vsaka nagrada dve plati – je potrditev, hkrati ima pa tudi negativni učinek, ki se kaže v tem, da lahko s pridobljeno samozavestjo za nekaj časa zaspiš.

 

Pri spremljevalcih tvojega dela še vedno odmeva razstava Interim leta 1997 v KGLU  – po tistem si se nekoliko manj ukvarjal z instalacijo v (ne)galerijskih prostorih?

Po koncu akademije nastopi grozljiv vakuum, praznina, ko se konča šolski dril in moraš vzpostaviti lastni koncept, poiskati osebni način izražanja, svojo pot po kateri boš šel. Ključno zame ni bilo ali bom naredil diplomo, bolj sem se ukvarjal z razmišljanjem, po kateri poti naj krenem. To vprašanje poti je postalo tudi motiv v likovnem smislu: delal sem fotografske zapise svojih poti. Včasih so bila to razpotja. Šlo je za zapise lastnega razmišljanja, dvomov, in iz tega se je rodilo raziskovanje prostora, realnega prostora, v katerem sem se gibal, manj pa me je zategadelj zanimal slikarski iluzionistični prostor. Zavedanje tridimenzionalnega prostora se mi je zdelo najpomembnejše, zato sem želel v tem tridimenzionalnem prostoru operirati ter raziskovati njegove dimenzije in oblikovne možnosti na poetičen, včasih tudi ironičen način, na način permutacije. S tem sem vstopil v svet prostorske instalacije.

Prvi projekti so bili eksperimentalni in iz teh so se z asociacijami rojevale vedno nove ideje. Tako so nastale kasneje tudi instalacije, ki so bile predstavljene na razstavi Interim.

 

V zadnjem času manj razstavljaš. Kako združuješ delo učitelja in umetnika?


To je še kar naporno. Zaradi eksistencialnih razlogov sem se moral zaposliti. Dokler sem imel polovični delovni čas sem lahko precej ustvarjal. Ko pa sem prešel na poln delovni čas, je ta zahteval celega človeka in za ustvarjanje je ostalo dosti manj časa, kar me je precej jezilo. A z leti sem uspel pedagoško in ustvarjalno delo nekako uravnotežiti. Zdi se mi, da sem pridobil toliko kondicije in uredil stvari na tak način, da mi sedaj kljub pedagoškim obveznostim ostane še dovolj časa za ustvarjanje. Ustvarjalnih trenutkov je bilo vbližnji preteklosti nekaj manj, a v zadnjih dveh ali treh letih sem naredil dosti več.

 

Sodobna umetnost ne upodablja več in ni več lepa – kaj torej današnjo umetnost sploh še veže s tradicionalnim dojemanjem umetnosti?

Bolj ali manj samo ime. Definicija tega kaj je umetnost se je precej spremenila. Danes je od ustvarjalca samega odvisno, kako definira svoj umetniški pristop in ta način se je od romantike dalje zelo spremenil, saj poslej umetniki skušajo uresničevati svoje lastne koncepte. Danes, ko smo priča izjemni pluralizaciji, ko imamo skoraj toliko poetik kot je avtorjev, je pravzaprav nemogoče postaviti definicijo umetnosti.

Sam izraz umetnost se navezuje na nek ustvarjalni umotvor, ki naj bi sporočal univerzalno misel. Danes se mi zdi večji problem to, kako gledalci sprejemajo umetnost. Zdi se, da je umetnost v modernizmu postala ekskluzivna, ne ravno elitistična, ampak oddaljila se je od publike.

 

Kaj se je zgodilo z lepoto v umetnosti?


Umetnost ni več nujno lepa, a mislim, da lepota ni ključna. Lepota ni dovolj. Lepota kot norma je premalo, je pa eno od meril, ki so ga umetniki velikokrat uporabili na provokativen način – naredili so »antilepoto«, nasprotje zato, da so s tem nekaj povedali, nastavili zrcalo družbi. Lepote kot take ne smemo zanemariti, tudi v današnjem svetu ne. Poglejmo pojem lepote in njeno vlogo v današnji družbi, kako se čisto običajni ljudje okoli tega trudijo, kako se trpinčijo, da bi dosegli nek lepotni ideal. Umetnost bi morda morala govoriti o tovrstni lepoti.

 

Unikatni izdelki in masovna produkcija – v umetnosti meje ni več?


To je povezano z industrializacijo in potrošniško družbo. Danes je pač multiplikat v večini nadomestil unikat, ker je cenovno dostopnejši. Čeprav se tudi pri multiplikatih kaže želja po individualnosti. Če pogledamo na primer avtomobile - lahko si ga oblikuješ po lastnih željah.

Unikaten izdelek je prestižen izdelek. V današnjem času dobiva unikatnost statusni pomen. Vsak si unikata ne more privoščiti, a v določenem sloju se na nek način vrača.

 

Razmerje provinca – veliki centri v umetnosti in razstavni politiki?

Danes je to po mojem mnenju postalo irelevantno, ker živimo v globaliziranem svetu. Internet je pripeljal do tega, da je postalo vseeno ali živiš v provinci ali v centru, ker si lahko v vsakem trenutku povezan. Danes je v resnici drugače, saj se dogaja, da ljudje iz centrov odhajajo na obrobje, kjer najdejo ustvarjalni mir. Na drugi strani pa imamo še vedno migracije iz podeželja v središča. Ti premiki bodo verjetno vedno ostali.

Umetniška središča pa imajo še vedno vlogo ustvarjanja modnih tokov.

 

Kaj meniš o razstavah sodobne likovne umetnosti v Sloveniji in Slovenj Gradcu?

Slovenija je bila v primerjavi z drugimi državami vzhoda, kar se tiče likovne umetnosti, naprednejša že pred padcem železne zavese. Slovenj Gradec v slovenskem prostoru z razstavami, ki jih pripravlja, zbuja pozornost v Sloveniji in tudi širše. Žal te razstave niso tako odmevne kot bi bile, če bi bile v Ljubljani. Res pa je, da je Slovenj Gradec provincialno mesto, bolj kot Ljubljana, ki je tudi na nek način velika provinca, Slovenj Gradec pa je malo manjša.

 

Sodobna umetnost v Sloveniji v primerjavi z zahodno, ki se je podredila diktaturi potrošništva?

Zdi se mi, da je generaciji, ki se je uveljavila v osemdesetih in devetdesetih preteklega stoletja uspelo izstopiti iz trenda potrošništva. Nedvomno gre za kvalitetno produkcijo, ki še ni ustrezno ovrednotena, a za to je še čas. Govorim o umetnikih kot so Sandi Červek, Zdenka Žido, Oto Rimele, in še nekateri.

Zanimivo se mi zdi, da se v neokonceptualizmu poskuša uveljaviti sociologija, kar je poudarjal že Gnamuš. S samo umetnostjo taki pristopi nimajo dosti zveze, ker umetniki opravljajo vlogo sociologov. To delo bi morali opraviti druge sorte dušebrižniki, pa ga ne, ne vem zakaj ne, zato ga  morajo umetniki.

V neokonceptualizmu so se obnovili trendi, ki so bili značilni za šestdeseta in sedemdeseta leta: fotorealizem, elementi poparta, ki se je s padcem berlinskega zidu pojavil kot množični slog tudi v vzhodni Evropi. Avtorji mlajše generacije so, se mi zdi, z obema rokama zagrabili te načine in so zelo prisotni v njihovi umetnosti.

 

 »Shopping« je postal način življenja – kje je prostor za umetnost, ki vsaj pri nas še vedno zahteva določeno stopnjo kontemplacije?

Naiven človek meni, da lahko s tem, ko si lahko kupi vse, zadovolji svojo frustracijo, a temu žal ni tako. Frustracija je vedno večja, ker si nikoli ne moreš kupiti tistega, kar si zares želiš. Hrepenimo pa po nečem več kot po le nekem banalnem materializiranem svetu. Ljubezni si ne moremo kupiti.

Umetnost je morda postala preveč podobna shoppingu in je premalo provokativna, da bi znala ponudit tisto, kar nam shopping ne nudi. Umetnost bi morala iti v smer dematerializacije, a ne v smislu izginjanja umetniškega objekta, temveč v smislu načina življenja. Danes imamo vsi zaradi tega shoppinga velike težave, ki se jih nočemo zavedati.

Eno ključnih vprašanj je, kaj se danes dogaja z našim planetom, našim zrakom. Kam vodijo spremembe temperature, zraka, ki se nam zdijo počasne in zato nepomembne. A ta počasnost nas uspava in to me najbolj skrbi. Tu bi morala umetnost šokirati, ponujati druge alternative, mimo tega potrošništva.

 

Tvoja umetnost je v tem smislu tradicionalna, ker zahteva določeno stopnjo sposobnosti vživetja?

Seveda, ker na ta način tudi ustvarjam, vstopam v delo. Potreben je čas vživetja, preden sploh začneš ustvarjalni proces. Gledalec mora na nek način ponoviti to pot z druge strani, če želi vstopiti v delo.

Današnji čas postaja vse hitrejši. Borba za čas je postala zelo pomembna. Kdo bo razpolagal s tvojim časom: ali boš to res ti, ali boš lahko razpolagal s svojim življenjem od rojstva do smrti, ali pa bo to v rokah nekoga drugega. Ta čas je ključen, imamo le eno življenje. In del tega življenja izkoriščajo delodajalci. Zato da lahko preživim, moram del svojega življenja žrtvovati za to. A z ostalim časom želim razpolagati sam. Seveda je ključno ta čas imeti, se boriti zanj. Da lahko kot ustvarjalec sploh neko stvar naredim. Bolj kot sem star, bolj se mi gre za vsako uro ali minuto, da jo izkoristim za ustvarjanje.

 

S tem, ko se spreminja likovna umetnost, se bi morali spreminjati tudi muzeji in galerije, a večinoma ostajajo enaki. Kakšna je po tvojem vloga muzejev in galerij danes?

Muzeji in galeriji so institucije, ki določajo situacijo, pišejo umetnostno zgodovino. To delo je privilegij in odgovornost, saj nikoli ne veš ali si pravilno odgovoril na vprašanja, ki jih zastavljajo umetniki. Ali si našel prava dela, ustvarjalce. To je velika odgovornost institucij. Težko ocenjujem ali to delo opravljajo v redu.

Veliko je odvisno od posameznega kustosa. Kustosi prirejajo razstave in običajno izberejo koncept. Ta koncept je pogosto že ustvarjalni akt nekega kustosa. Tako kot si umetnik izbere koncept in zameji polje, na katerega se osredotoči. Enako počne kustos in je v tem smislu že določil tisto, kar bo zastavil v svoj koncept. Marsikaj zato iz tega okvira izpade. Zato si želim, da bi bila sodobna galerija takšna, da bi postavila čim več različnih konceptualnih okvirov. Da se ne bi naslanjala samo na določene idejne sklope, zajemati bi morala čim širše. Danes, ko je umetnost tako raznovrstna, se mi zdi to še toliko bolj pomembno.

 

Potem, ko je umetnost preplavila vsa družbena področja – izpolnila se ji je skrita modernistična želja: da bo vsak človek umetnik -  je odstopila od vloge estetiziranja družbe in se umaknila na druga še ne raziskana področja. Kako gledaš na proces, v kateremso oblikovalci prevzeli vlogo umetnikov v težnji za estetizacijo vsakdana?

Spomnim se Beuysa, mislim, da je bila njegova ideja, da bi vsak človek postal umetnik. Misel, da je lahko vsaka čistilka, vsak kuhar umetnik, je zelo pomembna. Vendar Beuys istočasno izrecno poudarja, da je umetniški akt pravzaprav miselni proces. Nekdo, ki je kuhar, ni umetnik, če tega svojega dejanja ni konceptualiziral, če tega svojega dejanja ni izvedel na neki zavestni, idejni ravni. Obstajati mora ideja. Če nekdo rutinsko ponavlja vsakdanje stvari, zanj ne moremo reči da je umetnik, saj gre le za ponavljanje, posnemanje. Ta konceptualni moment je zelo pomemben, ker ljudje navadno ne pristopajo na tak način k ustvarjanju.

Dizajn je postal izredno pomemben, ker so ugotovili, da se oblika zelo dobro prodaja, saj ljudje, čeprav ne vedo zakaj gre, nekako občutijo obliko. Tukaj so tudi  mediji z reklamami. Poglej Volkswagnow katalog, kako čustveno nagovarja potrošnike, kako je vse skupaj emocionalno dizajnirano. Nagovarjajo naša čustva, naše intimne želje povezujejo s tem kupom železa kot da se odločaš kdo bo tvoj življenjski partner.

Ključna je etika. Pri dizajnu gre velikokrat za etično sporne prijeme. Ljudi, potrošnike zavajajo, zaradi obetov v reklamah prihaja celo do tragičnih posledic. Umetnost mora biti etična. Ta moment je izredno pomemben. Ostati mora moralen do človeka, do narave. Te stvari so danes najbolj problematične. Smo v globoki krizi humanizma.

V dvajsetem stoletju smo humanizem poteptali z grozljivimi vojnami, s totalitarizmi in teh grozljivosti kar ni konec. Po drugi strani pa se ljudje obnašamo neodgovorno do drugih, do narave. Individualizirani način življenja je pripeljal do skrajnega egoizma, ko vsak gleda samo še nase, samo še na svoj užitek. Ta hedonizem je postal grozljiv. Ljudje uživajo na primer v tem, da divjajo po cestah, in se ne ozirajo na nobenega, na živali, na vse ostale okoli sebe.

 

Povej kaj o svojem najnovejšem delu?

Zadnji dve leti slikam predvsem akvarele. Akvarel se mi zdi izredno zanimiv kot tehnika, ker zahteva izjemno disciplino in koncentracijo in ne dopušča popravkov. Ima omejen čas za izvedbo. Pravzaprav je zanimiva osnova za številne druge tehnike. Delati moraš hitro, brez popravkov, vedno moraš biti 100%. Če obvladaš akvarel, lahko delaš tudi fresko. To je tehnični vidik.

Akvarel se mi zdi kot tehnika izjemno ekološki. Uporabljaš papir, vodo, barvo, najmanj škodiš okolju in samemu sebi. Akvarel je dokaj enostaven.

 

Kaj bi lahko videli danes na tvoji retrospektivni razstavi?


Retrospektiva pomeni pregled. Ne vem, mogoče iz vseh obdobij izbrane ustvarjalne viške in presežke, če so bili. Mogoče najbolj posrečene stvari, ki so nastale v teh letih. Ne vem natančno, ker se ne ukvarjam toliko s tem, kaj sem naredil v preteklosti.

 

Kaj si želiš narediti, mogoče spremeniti, v umetnosti in širše?


Želim si narediti nekaj dobrih slik. Gotovo me slika kot medij najbolj fascinira, ker je dejansko iluzija. Narediti neko tako iluzijo, ne v fotografskem smislu, ampak v likovnem, na velikem formatu, v katerem lahko zaplavaš in ostaneš v svojem duhu v njem.

Spet in še vedno sem slikar. Slika me še vedno izziva in dokler me bo izzivala,  se bom z njo ukvarjal.

 

Kateri so tvoji vzorniki, kateri umetniki se ti zdijo pomembni za umetnostno zgodovino?


Grški  kiparji in slikar vaz: Eksekijas. Če hočeš, da naštejem: Michelangelo, Velazquez, Rembrandt, Edgar Degas, Toulouse-Lautrec, Vincent Van Gogh, Edward Munch, Henri Matisse, Pablo Picasso, Marcel Duchamp, David Hockney.

 

Kakšen bi bil tvoj nasvet mladim umetnikom, obiskovalcem razstav/ ljubiteljem likovne umetnosti in nenazadnje nam, kustosom?

Mladim umetnikom zelo preprosto svetujem, naj čim več delajo, naj ne prekinjajo svojega dela, naj bodo zvesti samim sebi, naj se ne ozirajo pretirano na to, kaj mislijo drugi. Naj poskušajo slediti svojemu instinktu.

Ljubiteljem umetnosti bi dejal, naj si vzamejo čas in nato pozabijo nanj, ko se usedejo pred umetnine in poskušajo uživati. Naj gredo ljudje v galerijo namesto na shopping v trgovski center. Če se hočeš spočiti, ni lepšega kot vzeti si čas zase, da se usedeš pred umetnino, ki te prevzame, in pozabiš na vse okoli sebe, se prepustiš uživanju.

Kustosom bi priporočil, kot sem že povedal, da poskušajo z razstavami pokriti čim širše polje likovnega ustvarjanja. Avtorski koncepti kuratorjev so zanimvi, a še bolj pomembno se mi zdi, da se zajame celota današnejga ustvarjalnega polja. Obstaja ogromno različnih medijev. Likovna umetnost se je razširila prek klasičnih medijev na instalacije, video, elektronsko, digitalno umetnost, na internet. A nikar ne gre pozabiti slikarstva in kiparstva. Vsi klasični mediji bodo zagotovo ostali.

 

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave:
2006

Galerija Štiblc, Mežica
Galerija Kluba Krnes, Črna na Koroškem
Avla Fakultete za podiplomski humanistični študij - ISH, Ljubljana

Skupinske razstave:
2006

Sodelovanje pri mladinskem projektu Kronos v okviru Koroške galerije likovnih umetnosti na razstavi mladih v prostorih Andeškega hrama v Slovenj Gradcu

nanašajoča besedila

Jure Markota
PR, oktober 2008, številka 11, str. 26 - 27

Jure Markota zaključuje študij kiparstva pri prof. Alenu Ožboltu na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter vzporedni študij arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
Mladi Slovenjgradčan, tudi štipendist Pečkove fundacije, se je koroški javnosti predstavil že na dveh skupinskih razstavah, ki smo jih pripravili v okviru mladinskega projekta Kronos, ko je bil še na začetku študijske poti. Na lanskoletni pregledni skupinski razstavi Koroških umetnikov 'To delo pervo moje' v Koroški galeriji likovnih umetnosti je sodeloval s stekleno instalacijo vdelano v leseno ogrodje (Brez naslova, les, steklo, 2007) in s tem delom nakazal svojevrsten pristop do medija kiparstva v klasičnem pomenu tega termina. Tekom študija se študenti kiparstva sicer preizkusijo v oblikovanju raznoterih materialov, pa vendar je še prezgodaj ugotavljati, kateri material bo postal prvina Markotove umetniške izraznosti. Morda bo eden teh ravno les, ki si ga je izbral na letošnjem tradicionalnem slikarsko-kiparskem simpoziju v avstrijskem Sv. Vidu na Glini, kjer je sodeloval kot edini Slovenec in najmlajši med sodelujočimi. Tekom štirinajstdnevnega ustvarjanja se je ravnal po svojevrstnem pravilu zastavljenega načina dela. Idejna osnova za pričetek dela tako slikarju kot kiparju več ali manj predstavlja dober osnutek oz. skica, s katero umetnik osnuje zamisel, ki jo lahko sistematično ovrže ali podkrepi z nadaljnjim delom. Jure Markota je za končno podobo lesene, prosto stoječe, v nadnaravni velikosti podane skulpture izbral akvarelni osnutek. Motivno si je za izziv prenosa iz dvodimenzionalnega v tri dimenzije izbral akt, sicer klasično, pa vendar eno izmed zahtevnejših motivnih rešitev. Pravzaprav se je ravnal po principu, kako sliko pretvoriti v konkretno tridimenzionalno realizacijo postavitve. Preko igre diagonal in vertikal se je iz naslikanih abstraktnih form postopoma približeval slutenim antropomorfnim tvorbam in končno konkretnim aktom, ki so zajeli določene poze, ki jih je kasneje realiziral v leseni postavitvi. Končna podoba le-te predstavlja sintezo slikarskih predlog, kjer posamezni izseki predstavljajo popolnoma samosvojo, a vendar v sebi zaključeno celoto nadnaravne skulpture, ki se pne kvišku in hkrati vsestransko opreza okoli svoje osi. Strukturo lesa in njegove značilnosti ter zmožnosti oblikovanja je Jure Markota na omenjenem simpoziju uporabil tudi za vzporedno instalacijo, s katero je dobesedno prepredel bližnje drevo na samem prizorišču ustvarjanja in s tem posegel v dano organsko obliko materiala in jo tako vključil v protagonistično vlogo lastne zamisli.
Če je slikarsko-kiparski simpozij bliže klasičnim druženjem umetnikov v smislu kolonij in podobnih tovrstnih srečanj, pa naslednji obravnavan projekt, pri katerem je sodeloval Markota, predstavlja sodobnejši pristop organizacije povezovanja umetnostnih institucij in njihovega medsebojnega sodelovanja (v tem primeru je šlo za sodelovanje med ljubljansko ALUO z estonsko Akademijo likovnih umetnosti iz Tallina). Projekt 'Doings or not' (po principu 'Kaj LAHKO oz. MOREMO storiti' in 'Česa ne MOREMO storiti'), je na zanimiv način povezal mlade slovenske umetnike z estonskimi. Pričel se je z razstavo, video projekcijami in simpozijem letos junija v Galeriji Vžigalica in v Mestnem muzeju v Ljubljani (17. junij – 8. julij 2008). Vodilna tema razstave je bilo prespraševanje o tem, ali je umetnikova naloga oz. poslanstvo nakazovati, komunicirati, interpretirati, pokazati, skratka se oglašati ali molčati oz. ostati ravnodušen. Drugi del projekta je pomenil nekoliko bolj praktičen pristop organizatorjev gostiteljev, to vlogo je prevzel Muzej sodobnih umetnosti v Tallinu, in sicer na estonskem otoku Muhu, kjer so potekale praktične delavnice konec letošnjega avgusta. Namen ustvarjalnih delavnic s spremljajočimi seminarji je bil poseči v razmisleke o ponovni uporabi in vzpostavitvi umetniških materialov, idej in znanj. Pod vodstvom tujih mentorjev so študenti razpravljali o temah, podanih na ljubljanskem simpoziju in jih tokrat skušali prenesti tudi v prakso. Tako so se študenti, poleg Markote so se projekta udeležili še kipar Anže Jurkovšek in slikarki Kaja Miloševič ter Vesna Blagotinšek, razdelili v dve skupini, pri čemer so eni obravnavali različne pristope o njihovih zmožnostih vpliva na posamezno obravnavano temo, drugi pa podali svoja videnja in dognanja o nezmožnostih le-tega.  
Vsebinsko je simpozij tako posegel v razpravo o sodobnih umetniških praksah in namesto razmisleka o temah v kontekstu sodobne umetnosti omogočil pristop s konkretnimi aktualno naravnanimi razpravami in udeležencem gotovo doprinesel pomemben delež na poti njihovega nadaljnjega razvoja problemske, tehnične in motivne usmeritve ob koncu študijske oz. na začetku nove samostojne poti.

Aleksandra Čas
 

seznam razstav

Leta 2008 je imela prvo samostojno razstavo v info pisarni, kjer ima društvo sedaj lepo mini galerijo. Bila je presenečena nad obiskom, drugače pa je imela  kar nekaj skupnih razstav. Dvakrat v gradu na Ravnah, dvakrat v Kulturnem domu na Prevaljah in kar nekajkrat v cerkvi Sv. Vida v Dravogradu. Vedno sodeluje tudi na razstavah, za katero temo razpiše Javni sklad republike Slovenije. Na temo »tudi črna je barva« je bila njena slika v Koroški regiji leta 2007 izbrana za državno  razstavo, ki je bila v Kanalu ob Šoči. Letos sodeluje na temo kolaž. Njena slika je bila izbrana za državno razstavo v letu 2010.
Letos maja je bila povabljena na slikarsko kolonijo v Srbijo v Gučo, kjer je tudi razstavljala svoja dela. Konec julija letos pa je bila skupaj s slovenskimi kiparji na koloniji na Slovaškem.
 

nanašajoča besedila

2008 ZLATA PALETA ,INFORMATOR št.7

razstave

-Ptuj-2004
-Solkan-2002
-Slovenj Gradec-2005
-Maribor-2009
-Dravograd-2003-2008-2009
-knj. Muta-2008
-Trbovlje-2008

razstave

2007-prva skupinska razstava v Dravogradu v cerkvi sv.Vida
           in hkrati tudi v info pisarni z ostalimi člani likovne sekcije
2007-istega leta tudi skupinsko regijsko razstavo v Radljah v kulturnem domu salon Ars
2007-skupinska razstava z ostalimi člani likovne sekcije v info pisarni v Dravogradu
2008-skupinska razstava v info pisarni z ostalimi člani likovne sekcije
2008-kasneje tega leta še ena skupinska razstava s člani te sekcije v info pisarni
2009-mednarodna skupinska razstava v Guči(Srbija),s še tremi člani likovne sekcije
2009-skupinska razstava v info pisarni v Dravogradu z ostalimi člani
 

Bibliografija

F. Frühauf – Sreč je rojen leta 1944 v Dravogradu. Z likovno dejavnostjo se ukvarja skoraj že 30 let. Leta 1981 se je včlanil v društvo Koroških likovnikov na Ravnah. Vseskozi je aktiven član tega član tega društva. Poleg tega je častni član likovne sekcij kulturno umetniškega društva Kliničnega centra  in Medicinske fakultete dr. Lojze Kraigher  v Ljubljani  ter likovne sekcije Dravograd. Je tudi član Art FEMIPS –a s katerim se udeležuje ustvarjanja v tujini. Beleži preko 20 samostojnih in preko 120 skupinskih razstav domala po vsej Sloveniji in tudi v tujini (Avstrija, Italija, Francija, Češka, Hrvaška, Črna gora, Nemčija, Španija).  Prejel je mnoga priznanja, leta 2001 pa je od Zveze likovnih društev Slovenije dobil Certifikat za likovno delo. V svojem rojstnem kraju je ustanovitelj zelo odmevne, že 15 likovne kolonije z mednarodno udeležbo.

bibliografija

Motivi:
-    Sakralni,
-    Kmečki,
-    Delavsko kovaški,
-    Veseli,
-    Žalostni,
-    Živalski,
-    Cikel razpel križnega jasličarstva.

V tabor Slovenskih samorastnikov je bil sprejet leta 1971. Od leta 2001 je v združenju Rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije Slivnica  pri Mariboru ter član združenja slikarjev Koroških umetnikov Ravne na Koroškem leta 2003.

Njegova dela so bila razstavljena na razstavah v Avstriji, Nemčiji, Kanadi, Hrvaškem, Slovaškem, Madžarskem ter doma v Sloveniji.

Njegove pesmi 2003 govorijo pretežno o socialnih vprašanjih. Pesmi peljejo do raba sarkazma in angažiranosti. Druga stran ali smer poetičnega dadalizma.

Od leta 2003 je član »Utrip zgornje Drave«. Isto leto je izdal v  "Zborniku"  svoje pesmi ter ga opremil s svojimi fotografiranimi umetniškimi deli.

Leta 2005 je v samozaložbi izdal knjigo z naslovom Pesmi dleta in peresa.

Leta 2006 je izdal svoje pesmi v drugem Zborniku ter ga opremil z akrilno mešano tehniko  z imenom Obdravska vrtinčenja.


Udeležuje se delavnic literatov: Maje Vidmar, Roberta Titan Feliksa. Piše tudi aforizme.
 

Seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave


2003
-    Dravograd, Sv. Vid
-    Mežica, Galerija Štiblc

2005
-    Dravograd, avla Upravne enote
2006
-    Rogaška Slatina, Steklena dvorana
-    Dravograd, prostori Informacijske pisarne

Pomembnejše skupinske razstave zadnjih let

2004

-    Dravograd, Sv. Vid
-    Rogaška Slatina, Mijošek
-    Mojstrana, Planinski muzej
-    Gornja vas, Galerija Krvina

2005

-    Dravograd, Sv. Vid
-    Sežana, Kosovelov dom, M.G.
-    Mojstrana, Planinski muzej
-    Gornja vas, Galerija Krvina
-    Rogaška Slatina, Mijošek
-    Čatež, Kulturni dom
 
          2006
-    Dravograd, Sv. Vid
-    Zreče, Terme Zreče
-    Ljubljana, Osrednja galerija KC
-    Gornja vas, Galerija Krvina
-    Rogaška Slatina, Mijošek
-    Sežana, avla bolnišnice
      2007
-    Dravograd, Sv. Vid
-    Črna na Koroškem, Hotel Krnes
-    Ljubljana – Polje, Galerija Polje
-    Ravne na Koroškem, galerija Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika
-    Zreče, Terme Zreče
-    Gornja vas, Galerija Krvina
-    Sežana, avla bolnišnice

2008

-    Dravograd, Sv. Vid
-    Ljubljana, galerija Krka
-    Kranjska Gora, Liznjekova domačija
-    Ruše, Razstavišče Rulik
-    Ptuj, Miheličeva galerija
-    Gornja vas, Galerija Krvina
-    Ljubljana, Osrednja galerija KC
-    Ravne na Koroškem, galerija Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika

Skupinske razstave v tujini

2000

-    Italija, Narni

2002

-    Francija, Pariz

2003

-    Hrvaška, Rab

2004

-    Češka, Praga

2006

-    Črna gora, Prčanj
-    Avstrija, Celovec
          2007
-    Nemčija, Berlin
-    Avstrija, Celovec
            2008
-    Španija, Mallorca
-    Avstrija, Celovec

 

nanašajoča besedila

Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec
LOJZE LOGAR
8.12.2006 – 28.1.2007

Na razstavi v Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec je bilo razstavljenih preko 70 del iz vseh obdobij Logarjevega ustvarjanja in s tem je bil podan temeljni pregled njegovega opusa.
Lojze Logar je eden najpomembnejših slovenskih slikarjev druge polovice 20. stoletja, v slovensko likovno umetnost je vpeljal pop art, katerega odmeve lahko še danes vidimo. Razvoj slikarstva Lojzeta Logarja lahko na kratko strnemo takole: pop artu sledi kratko obdobje konceptualizma, radikalnega ekspresionizma Rothkovega tipa in action paintinga, dokler se iz vsega tega ne izvije s pomočjo barve: od eruptivno barvnih del osemdesetih in prve polovice devetdesetih, se barvna skala najprej zoži na turkizno in kasneje razširi z vijoličasto v ciklu »Sarcophag U.S.«. Logar kasneje razvija posamezne komponente slike: zelena in vijoličasta barva, kot nastopata na zgodnejših in prevladata zopet na najnovejših slikah; geometrijske oblike, katere uporablja skozi vsa sedemdeseta. Razvoj erotičnih motivov kulminira v ekspresionistični fazi osemdesetih in prve polovice devetdesetih, barve in misteriozne organske oblike nikoli ne izgube svoje asociativne vrednosti.

Lojze Logar je že na začetku slikarske poti ustvaril svoj lasten jezik in ikonografijo, katera uporablja v vseh prihodnjih letih: kontrast med zaobljeno in ostro linijo, med abstraktno shemo in lahko berljivo podobo, primarne barve kot so vijoličasta in zelena, na sliko integrirane fotografije, ženski torzo in druge erogene cone ženskega telesa in kot Laokoonov krik »dripping« ujet v geometrijske okvirje.


Jernej Kožar
 

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave (izbor razstav med leti 2000 in 2007):
2000

Okrajno glavarstvo, Velikovec, Avstrija
Galerija Lipa, Monošter, Madžarska
Galerija Lek, Ljubljana
Likovni salon, Ravne na Koroškem

2002

Galerija Štiblc, Mežica
Knjižnica Prežihovega Voranca, Ljubljana
Michi–no-eki, Arai, Japonska

2003

Razstavišče grad Žužemberk
Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

2004

Galerija Riemer, Slovenske Konjice
Nikon Galerie, Duesseldorf
Galerija Fotografija, Ljubljana

2005

Knjižnica Prežihovega Voranca
Galerija Štiblc, Mežica

2007

Atelje Mikado, Ljubljana

Skupinske razstave:

Avditorij Portorož
Kulturni dom Nova Gorica
Galerija Metro Heerhugowaard, Nizozemska
Geelong Art Gallery, Avstralija
Cerdanyola del Valles, Španija
Fotogalerija Stolp, Maribor
Jakopičeva galerija, Ljubljana
Cankarjev dom, Ljubljana
Muzej novejše zgodovine, Celje
Likovni salon, Celje
Cerkljanski muzej, Cerkno
Galerija Gasspar, Piran
»Nova F« Umetnostna galerija, Maribor
Crossover – Kunstverein Kaernten, Klagenfurt
»Nova F« Grad Lendava
Obalne galerije Piran

nanašajoča besedila

Likovna umetnica Vesna Vitrih je rojena 28.4.1980 v Slovenj Gradcu. Likovno izražanje je bilo v njenem otroštvu in mladosti nepogrešljivo. Nenehno je risala, se udeleževala likovnih krožkov, slikarskih kolonij in delavnic, sodelovala pri dekoracijah, oblikovala obleke in nakit ter risala po stenah … Vse to je počela v otroštvu in počne še danes. Likovna pot jo je najprej vodila na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljano, smer modno oblikovanje, in nato na študij v Maribor, kjer je leta 2005 diplomirala na programu likovne pedagogike. Svoje umetniške stvaritve je predstavila na nekaj samostojnih razstavah in v okviru različnih skupinskih projektov. Tako so njene stvaritve, likovna dela in projekti oblikovanja bili na ogled v galerijah, umetnostnih paviljonih in knjižnicah doma (predvsem na Štajerskem in Koroškem) in v sosednjih državah (Avstrija, Madžarska, Italija). V povprečju izvede dva projekta letno. Zadnje obdobje njenega ustvarjanja predstavlja slikarstvo.
Vesnin slikarski slog izhaja iz sodobnih tendenc. V njenih slikah gre predvsem za utelešanje občutkov, vtisov, razmišljanj in slutenj, ki jih sprošča na platno v obliki podob. Njihova prepoznavnost je do neke mere zabrisana. S tem je slika sočasno izziv tako za branje, kot tudi izražanje. Ponazarja človeka in njegove medčloveške odnose. V delih se osredotoča na pozitiven, harmoničen utrip. Vesnina dela so reliefna, ustvarjena v mešani tehniki, kjer prevladuje akril na platnu. Je ustvarjalka, ki ima kljub mladosti za sabo zajeten opus slik. Najnovejšo ustvarjalno fazo likovne umetnice Vesne Vitrih zaznamuje precedenčni pojav človeške, praviloma ženske figure, izrazno oscilirajoč med radikalno stilizacijo in asociativno abstrakcijo z organsko zasnovanim oblikotvorjem … Vesna Vitrih torej upodablja svoje figure v smislu fin-du-siecleskih femme fatale (fatalnih žensk), ki v vlogi ˝polboginj˝ povezujejo zemljo z nebom, tostranstvo z onostranstvom, pri čemer bodi dovoljeno citirati zaključni verz iz Goethejevega Fausta (II.del): ˝Das Ewig-Weibliche zeiht uns hinan.˝ (Večna ženskost nas dviga kvišku)."

O Vesninem delu likovni kritik Mario Berdič

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojni razstavi:
2002

Galerija Uršnik, Ravne na Koroškem

2006

Paviljon Graščine Dol pri Ljubljani, Ljubljana

Skupinske razstave:
2001

KUFR – Koroški ustvarjalni festival regije

2002

Galerija Sinagoga, Lendava Univerza v Ljubljani, študenti ALUO, Ljubljana 8. mednarodni festival računalniške umetnosti, Maribor Mednarodni festival vizualnih komunikacij Magdalena, Maribor

2003

Galerija Lendavski muzej, Lendava XIV.likovna kolonija diplomantov ALUO v Velenju, Galerija Ivan Napotnik, Velenje Peterokotni stolp Ljubljanskega gradu, Ljubljana Škrabčeva domačija, Divača

2004

Razstava del absolventov ALUO, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota Galerija Štiblc, Mežica

2005

Galerija Štiblc, Mežica International Woman Festival 8 of March: Woman’s Dialogue, Yerevan, Armenija

2006

Tipobrda, Galerija Kresija, Ljubljana Iz likovne zbirke Riko, Galerija Miklova hiša, Ribnica Galerija Štiblc, Mežica 2007
Galerija Štiblc, Mežica Galerija Miklova hiša, Ribnica The Iwano Project, Novi Sad, Srbija Taller Galeria Fort, 27th Mini print international of Cadaqués, Španija

Nagrade:
1996

Druga mednarodna slikarska nagrada, Gradec, Avstrija

2001

Koroški ustvarjalni festival regije, prva nagrada za grafike

2003

Nagrada Kinoteke za ustvarjalnost na natečaju za Ita Rino, Divača

2002/2003

Priznanje Akademije za likovno umetnost, Ljubljana, Slovenija

2007

Častno priznanje Goethe-Instituta za ekskluzivno plesno predstavo Opus Magnum pri projektu Theatron

Plesne predstave:
2007

Opus Magnum, Stara elektrarna, Ljubljana
Reka, Galerija Miklova hiša, Ribnica
Štirje elementi, Moderna Galerija Ljubljana
Intimne vzporednice, triletno delo v nastajanju predstav plesovanj s Plečnikovo arhitekturo
Intimne vzporednice, Evropski dnevi kulture v Ljubljani

bibliografija

2004
  • Alenka Gregorič, Sašo Vrabič, str. 58, 59, CENTRAL, New Art from New Europe, Siemens_artLab: An Initiative of Siemens Austria and Ernst Hilger Gallery, kat.
  • Milena Zlatar, Naca Rojnik & Sašo Vrabič, DSLU
  • Alja Mravljak, Pojdimo proč za nekaj časa, Božidar Zrinski, Snap simbioza, Jernej Kožar, Časovne kapsule, Sašo Vrabič: Podimo proč za nekaj časa, Galerija A+A, Benetke, kat.
  • Mirjana Rukavina: Umetnik z naslovnice Vogue, intervju, Modna Jana, 5/04, str.54,55.
  • Tomislav Vignjević, Mediji v sliki – Sodobno slovensko slikarstvo in vprašanje medijske posredovanosti podobe, Medij v sliki, Cankarjev dom, kat.
2003
  • Božidar Zrinski, Hot Snaps, str.50, Frédérique Baumgartner, Okolica, str.19,20, Tukaj in zdaj, U3, Moderna galerija, kat.
  • Sabrina Zannier, Menu.Appetizers, Maravee (Čudež), Comunicarte Edizioni.
  • Jaka Železnikar , Sistem: umetnost , Pogovor: Sašo Vrabič, Igor Štromajer: Trauma, http://www.mladina.si/dnevnik/34498/ Sebe sem izbral za model, saj je to najcenejši model, ki sem ga lahko našel,   e-intervju Lili Šturm: Sašo Vrabič, info, bilten 25. Grafičnega bienala, MGLC, Ljubljana, str.9,10.
2002
  • Mirjana Rukavina: Portret, Terminal, RTV Slovenija, 6.-7.2.02
2001
  • Diskontinuiteta v času - I.del:Terorizem, Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec
  • Maja Šuštaršič, Javno : zasebno, Nedelja za Bežigradom, Sašo Vrabič (katalog z razstave), Bežigrajska galerija, Ljubljana
  • Dejan Habicht: Fotografija & Poligloti, Fotografija, št.12/2001, str.6-27.
  • Jernej Kožar: VOGUE, M'ARS, Letnik XIII, 2001, št. 1-2, str.24,25.
  • Aurora Fonda: When the Rainbow is in a Computer, str.48,49 (letni katalog , asociation for contemporary art, Graz 2000)
  • 24.mednarodni grafični bienale, Ljubljana
2000
  • Videodokument, Video umetnost v slovenskem prostoru 1969-98, str.145-147 (tudi CD)
1999
  • Gregor Podnar, The Lost Image, Remarks about Contemporary Slovenian Art, (razstavni katalog ob razstavi Young & Serious - Recycled Image, Ernst Museum, Budimpešta 1999, str..50-55.
  • Jernej Kožar: Sašo Vrabič - slikar, Odsevanja, 1999, str.54,55.
1998
  • Maja Škrbot, Sašo Vrabič - slikar, Delo, kultura, 17.10. 1998, str.6.
  • Peter Weibel & Igor Zabel, 2. Trienale slovenske umetnosti, M'ARS, Letnik IX, št. 2, str.26,34
1997
  • Marko Košan: Ekrani in skrinje, Screens and Chests, katalog iz razstave Umetnik in urbano okolje, Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec 1997, str.65.
  • Gregor Fras, Komunikacija Razslik, Pogovor s slikarjem Sašom Vrabičem, Ibržnik, št.3, letnik 2, str.13.

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne in skupinske razstave (izbor):
1997
  • Akademie – Galerie, München
  • Galerie Sievi, Berlin
  • Galerie, G. van Treeck, München
1998
  • Galerija Pontevedra, Španija
  • Städtische Galerie Geislingen
  • Galerie Goethe 53, München
  • Haus der Kunst, München
2000
  • Galerie Sievi, Berlin
  • Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec
  • Eurofeuer 2000, Liege, Belgija
  • Haus der Kunst, München
  • Evangelische Akademie, Bad Boll
2001
  • 8. Internationales Kairo Biennale, Egipt
  • Georg-Meistermann-Museum Wittlich
  • Himmelfahrtskirche, München
  • Diözesanmuseum Augsburg
2002
  • Haus der Kunst München
  • CP Gallery, München
2003
  • Schloß Mochental
  • Deutsches Glasmalereimuseum Linnich
2004
  • Galerie im Woferlhof, Kötzting
2005
  • Galerie Sievi, Berlin
  • Galerie Ildikó Risse, Weßling
  • Zavod Sv. Stanislava, Ljubljana
  • Galerie Lichtpunkt, München
  • Kunstmesse Gent, Belgija
2006
  • Kunstmesse Innsbruck, Kunstkabinet der Firma WMF Geislingen, Glashütte Eisch Frauenau
2007
  • Galerie Lichtpunkt, München, Kurhalle Timmendorfer Strand, Glasmuseum
  • Frauenau, Kunst im Kareé, München, Deutsches Glasmalereimuseum Linnich

bibliografija

1963 - 1970

Opomba! O – oznaka članka brez navedbe avtorja

1963
  • O SLIKAR-AMATER IZ VUZENICE Večer, Maribor; reprodukcija

1964 - Janez Messesnel BOM PA KAJENJE PUSTIL, DA BOM BARVE KUPIL Tedenska tribuna, Ljubljana, 4. februar   1964; reprodukcija
- O SEDAJ NE MOREM BREZ SLIKANJA Večer, Maribor; reprodukcija
- Marija Švajncer TAKO DOJEMAJO ŽIVLJENJE Večer, Maribor, 6.junij 1964; reprodukcija
- O RAZSTAVA DEL LIKOVNIH AMATERJEV IZ NAIVNIH KOROŠKIH DOLIN Večer, Maribor; reprodukcija

1965 - O ŽAREČE OČI Delo, priloga RTV Ljubljana, 21. marec 1965; reprodukcija
- Stane Pučko TELEVIZIJSKI FILM O REPNIKU Večer, Maribor, 23. marec 1965; reprodukcija
- Marija Švajncer LJUDJE NAJ ZVEDO, KAJ JE UMETNOST Večer, Maribor, 25. marec 1965
- Đ. Đurđevič ISKRE U OČIMA Borba, Beograd, 3. april 1965
- Hinko Jerčič ŽAREČE OČI Izpod ponve in kladiva, Muta, april 1965
- A.S. LEP, KAKOVOSTEN, POGUMEN DAN Večer, Maribor, 7. april 1965
- O EKVINOKCIJ IN REPNIK Večer, Maribor, 29. april 1965; reprodukcija
- Božo Podkrajšek SLIKAR – SAMOUK ANTON REPNIK RAZSTAVLJA V MARIBORU » KAR NERODNO MI JE BILO…«   Večer, Maribor, str. 8; reprodukcija
- Jožica Peštaj FUŽINAR IN PODOBAR OBISK PRI TONETU REPNIKU, SLIKARJU ŽULJAVIH ROK IN OTOŽNIH OČI   Delo, Ljubljana, 15. avgust 1965, str. 7; reprodukcija
- O DUNAJ: NAŠ NAIVEC RAZSTAVLJA Delo, Ljubljana, 8.september 1965
- O SKROMNOST JE NJEGOVA ODLIKA OB SLIKARSKI RAZSTAVI ANTONA REPNIKA Šaleški rudar, Velenje,   9.september 1965; reprodukcija
- V. S. SLOVENJ GRADEC: RAZSTAVA OB 20 OBLETNICI OZN TRIINSEDEMDESET MLADIH USTVARJALCEV   Mladina, Ljubljana, 23. oktober 1965, str. 6; reprodukcija
- Bogdan Pogačnik RAZLIČNE DIMENZIJE HUMANIZMA RAZSTAVA OB OBLETNICI OZN V SLOVENJ GRADCU Delo,  Ljubljana, 29. oktober 1965
- O MUTA – SLIKAR SAMOUK ANTON REPNIK Večer, Maribor; reprodukcija

1966 - Viktor Kojc OB RAZSTAVI TONETA REPNIKA V ŠOŠTANJU SLIKAR SVETLEČIH OČI Šaleški rudar, Velenje, 13.   januar 1966; reprodukcija
- Peter Breščak SLIKAR BAJTARJEV IN OTROK ANTON REPNIK RAZSTAVLJA V LAMUTOVEM LIKOVNEM SALONU   V KOSTANJEVICI NA KRKI Dolenjski List, Novo Mesto, 24. april 1966
- O čb. reprodukcija ANTON REPNIK: GOLOB MIRU, 1965, OLJE Komunist, Ljubljana, 6. maj 1966, str. 10
- O SLIKAR Z MUTE RAZSTAVLJA V CELJU Večer, Maribor; reprodukcija
- O CELJE – RAZSTAVA ANTONA REPNIKA Večer, Maribor; reprodukcija
- A. S. OD ČEVLJARSKEGA STOLA DO SLIKARSKEGA ČOPIČA RAZSTAVA ANTONA REPNIKA V FOYERJU SLG   Celjski tednik, Celje, 24. junij 1966
- Alenka Bibič REPNIKOVE BARVA POJO O ŽALOSTNIH LJUDEH Tovariš, Ljubljana, 11. avgust 1966, str. 10-13;   reprodukcija
- G. J. OBČINSKA NAGRADA PODELJENA KOVAČU IN UMETNIKU SAMOUKU ANTONU REPNIKU IZ MUTE Večer,   Maribor, 22. avgust 1966
- Jožica Peštaj PRIZNANJE ANTONU REPNIKU Delo, Ljubljana, 1. september 1966; reprodukcija
- Hinko Jerčič NAGRAJENEC ANTON REPNIK Izpoved ponve in kladiva, Muta, september 1966, str. 4; reprodukcija - O čb. reprodukcija ANTON REPNIK: GOLOB, OLJE 1966 Priloga Dela, Ljubljana 1966
- O MIR HUMANOST IN PRIJATELJSTVO MED NARODI Večer, Maribor, str. 1. in 3.
- O čb. reprodukcija MEDNARODNA RAZSTAVA V SLOVENJ GRADCU: ANTON REPNIK, OLJE 1966 Večer, Maribor
- Janez Messesnel PODOBE DVEH SAMOUKOV Delo, Ljubljana, 22. september 1966, str.5

1967 - A. Ulaga PORTRETI IN SREČANJA VEŠČ KLADIVA IN ČOPIČA Delavska enotnost, Ljubljana, 21. januar 1967;   reprodukcija
- O MARIBOR- RAZSTAVA NAIVNIH UMETNIKOV Delo, Ljubljana, 6. april 1967
- Drago Vresnik ŽELEZNE VILE IN ČOPIČ Delo, Ljubljana, 8. april 1967; reprodukcija - F. Š. RAZSTAVA »NAIVCEV«   Delo, Ljubljana, 9. april 1967
- Branko Rudolf DVA NAIVCA V MARIBORSKEM SALONU ROTOVŽ NAPOTEK K RAZMIŠLJANJU Večer, Maribor, 20.   april 1967; reprodukcija.
- O REPNIKOVE STARINE Tovariš, Ljubljana, 26. september 1967; reprodukcija
- Jože Snoj SAMOUKOV EKSPRESIONIZEM OB RAZISKAVI SLIK ANTONA REPNIKA V KRANJU Delo, Ljubljana, 4.   oktober 1967; reprodukcija
- I. D. LIKOVNA RAZSTAVA NA RAVNAH Večer, Maribor, 21. november 1967
- J. T. SAMOUKA RAZSTAVLJATA Večer, Maribor, 25. november 1967
- Leopold Suhodolčan KULTURNA KRONIKA RAZSTAVA DVEH SLIKARJEV Fužinar, Ravne na Koroškem,   december 1967, str.15
- Hinko Jerčič ŽAREČE OČI ANTONA REPNIKA 1967; reprodukcija

1968 - Peter Breščak V SLOVENJ GRADCU JE UMETNOST DOMA Dolenjski list, Novo mesto, 18. april 1968;   reprodukcija
- Branko Rudlf DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL ODPRL SVOJA VRATA SVET NAIVNIH V KOSTANJEVICI Večer,   Maribor, 7. maj 1968
- S. Šlamberger BESEDE, PREPROSTE IN NEPOSREDNE KOT NJIHOVE SLIKE Nedeljski dnevnik, Ljubljana, 12. maj
- Peter Breščak NAIVEC REPNIK RIŠEM NJIHOVE MOČNE ROKE, NJIHOVE ŽALOSTNE OČI Tedenska tribuna,   Ljubljana, 29. maj 1968; reprodukcija
- O UVELJAVLJANJE Večer, Maribor, 17. julij 1968, str. 8
- O NAJVEČJE VESELJE PRIREDILI SMO U DOMU REPNIKOVIH Vjesnik u sredu, Zagreb, 19. lipnja 1968;   reprodukcija
- P. Breščak SLIKARSKA KOLONIJA NAIVNIH V TREBNJEM NAIVCI ZAVZETO USTVARJAJO Dolenjski list, Novo   mesto, 29. avgust 1968
- Tone Gošnik TEMELJ V TREBNJEM Dolenjski list, Novo mesto, 5. september 1968; reprodukcija
- Peter Breščak OBRAZI OŽARJENI OD ZEMLJE Delo, Ljubljana, 7. september 1968
- M. M. (eršnik) OTVORITEV RAZSTAVE ANTONA REPNIKA V RADLJAH Večer, Maribor, 9. september 1968
- M. M. (eršnik) PRVIČ V RADLJAH NAIVNI UMETNIK Z MUTE ANTON REPNIK RAZSTAVLJA V RADELJSKI OSNOVNI   ŠOLI Večer, Maribor, 10. september 1968, str. 4; reprodukcija
- Anton Lenarčič DVA SAMOUKA V PIRANSKI MESTNI GALERIJI Primorski dnevnik, Trst, 25. oktober 1968
- A. Bassin IZ LIKOVNEGA SVETA V ZNAMENJU SAMOUKOV Delo, Ljubljana, 29. oktober 1968
- O - čb. reprodukcije GOZDOVNIK Glasilo Tabornikov »Bistri potok«, Muta, 19. november 1968; 6 reprodukcija
- Marija Švajncer TEŽKE ROKE, ŽALOSTNE OČI Večer, Maribor, 12. december 1968
- L. Smasek MIMO CILJA Večer, Maribor, 20. december 1968

1969 - Peter Breščak KOROŠKI SAMORASTNIK Delo, Ljubljana, 16. januar 1969
- Peter Breščak MALI KULTURNI BAROMETER Dolenjski list, Novo mesto, 16. januar 1969, str. 12
- S. V. RAZSTAVA NA MUTI RAZSTAVLJATA SLIKAR ANTON REPNIK IN KIPAR JANKO DOLENC Večer, Maribor, 11.   marec 1969, št. 58, str.4
- O NÜRNBERG- ANTON REPNIK ANTON REPNIK RAZSTAVLJA V NEMČIJI Delo, Ljubljana, 11. marec 1969, str.5
- A. ANTON REPNIK RAZSTAVLJA Večer, Maribor, 20. marec 1969, str. 8; reprodukcija
- O MUTA NA KOROŠKEM DEJAVNOST SLIKARJA REPNIKA Delo, Ljubljana, 3. april 1969, str. 5; reprodukcija
- O - čb. reprodukcija REPNIK. PETELINJA DRUŽINA (OLJE NA VREČEVINI) Dolenjski list, Novo mesto, 10. april   1969; reprodukcija
- O KOSTANJEVICA NA KRKI REPNIKOVA RAZSTAVA V LAMUTOVEM LIKOVNEM SALONU Delo, Ljubljana, 10. april
- O KOSTANJEVICA NA KRKI OTVORITEV REPNIKOVE RAZSTAVE Delo, Ljubljana, 15. april 1969
- J. K. REPNIK V KOSTANJEVICI Večer, Maribor, 16. april 1969
- Mirko Vesel NOVA UMETNIŠKA RAZSTAVA V KOSTANJEVICI Delo, Ljubljana, 17. april 1969; reprodukcija
- O REPNIK V KOSTANJEVICI Dolenjski list, Novo mesto, 17. april 1969
- Peter Breščak SLIKAR BAJTARJEV IN OTROK Dolenjski list, Novo mesto, 24. april 1969
- O - čb. reprodukcija ANTON REPNIK: ČEVLJAR Dolenjski list, Novo mesto, 15. maj 1969
- O REPNIK POJDE V CELOVEC Dolenjski list, Novo mesto, 15. maj 1969
- A. TISNIKAR REPNIK IN DOLENC RAZSTAVLJAJO Večer, Maribor, 20. maj 1969
- Manfred Meršnik SAMOUKI V VUZENICI Večer, Maribor, 29. maj 1969, št. 124, str.4
- O TISNIKAR IN REPNIK POJDETA V CELOVEC Dolenjski list, Novo mesto , 5 junij 1969
- O REPNIK IN TISNIKAR V DEŽELNI GALERIJI Delo, Ljubljana, 13.junij 1969
- HDS ZWEI »NAIVE« MALER: EIN PROSEKTURGEHILFE, EIN SCHUSTER Kärtner tageszeitung, Celovec, 14. junij   1969, str.8; reprodukcija
- Prof. Franc P Smoley MALEREI JENSEITS VON STIL UND GESCHICHTE SLOVENISCHE »NAIVE« KUNST IN DER   LANDESGALERIE Vz. številka 134, 17. junij 1969, str.5 (Kulturberichte)
- B. L. VESTI IN VIDIKI V KOROŠKI DEŽELNI GALERIJI TISNIKAR IN REPNIK Naš tednik, Celovec, 19. junij 1969, str.   5; reprodukcija
- O V NEKAJ VRSTAH RAZSTAVA DEL SLIKARJEV SAMOUKOV: REPNIKA IZ MUTE KRESNIKA IZ VUZENICE TER   KIPARJA DOLENCA IZ VUZENICE Delo, Ljubljana, 19. junij 1969, št. 166, str. 5
- Grete Misar LICHT- UND SCHATTENSEITE DES LEBENS Kleine zeitung, Celovec, 20. junij 1969, str.13
- D. V: PARTIZANSKI MITING PRI PRIMOŽU Delo, Ljubljana, 20. junij 1969
- O LIKOVNA RAZSTAVA V VUZENICI RAZSTAVA LIKOVNIH DEL REPNIKA, DOLENCA IN KRESNIKA Večer, Maribor,   21. junij 1969, str. 2, št. 144
- O NOVICE VUZENICA NA OSNOVNI ŠOLI SO ODPIRALI RAZSTAVO DEL SLIKARJEV SAMOUKOV REPNIKA IZ   MUTE IN KRESNIKA IZ VUZENICE TER KIPARJA DOLENCA Delo, Ljubljana, 24. junij 1969, št. 171, str. 5
- O MANIFESTACIJA NAIVCEV -čb. reprodukcija ANTON REPNIK: KVARTOPIRCI Delo, Ljubljana, 26. junij 1969
- O TREBNJE: V SOBOTO RAZSTAVA NAIVCEV Dolenjski list, Novo mesto, 26. junij 1969
- Janko Messner JOŽE TISNIKAR IN ANTON REPNIK RAZSTAVLJATA V DEŽELNI GALERIJI »NAIVNE« SLIKE   Slovenski vestnik, Celovec, 27. junij 1969, str. 3, št. 25
- Peter Breščak MED IZPOVEDJO IN MANIRIZMOM Delo, Ljubljana, 9. julij 1969
- O RADE NIKOLIČ, ANTON REPNIK, JANKO DOLENC Delo, Priloga RTV, Ljubljana, 13- 19 julij 1969; reprodukcija
- Niko Goršič SLOVENSKI NAIVCI KDO SE BOJI NAIVCEV Mladina, Ljubljana, 15. julij 1969, str. 5
- P. Breščak ODMEVI NA RAZISKAVO TISNIKAR IN REPNIK V DEŽELNI GALERIJI Delo, Ljubljana, 23. julij 1969, str. 5 - O SVET NAIVNIH Delo, Ljubljana, 25. julija 1969
- Peter Breščak SAMORASTNIKI NA BLEDU Delo, Ljubljana, 30. julij 1969, str. 5
- P. Breščak ZANIMIVA RAZSTAVA SAMOUKOV V VILI BLED SAMORASTNIKI NA BLEDU Dolenjski list, Novo mesto,   31. julij 1969; reprodukcija
- S. Šlamberger SVET NAIVNIH SE PREDSTAVLJA V VILI BLED SLIKE, KI VRAČAJO POGLED V OTROŠTVO   Nedeljski dnevnik, Ljubljana, 3. avgust 1969
- Peter Breščak DESET DNI SLIKARSKE KOLONIJE Delo, Ljubljana, 20. avgust 1969
- Peter Breščak POPOLDNE S SLIKARJI IN KIPARKO V TREBNJEM Dolenjski list, Novo mesto, 22. avgust 1969
- Marko Vesel TABOR NAIVCEV Delo, Ljubljana, 26. avgust 1969; reprodukcija
- Tone Gošnik PO KORISTNEM SREČANJU SLIKARJEV SAMOUKOV TREBANJSKI »PEKNE« TABOR Dolenjski list,   Novo mesto, 4. september 1969
- Herman Vogel UMETNOST JE ČUSTVO Tedenska tribuna, Ljubljana, 4. september 1969
- Peter Breščak O VREDNOSTI SREČANJA MED UDELEŽENCI TREBENJSKE LIKOVNE KOLONIJE Delo, Ljubljana, 5.   september 1969, reprodukcija
- Bogdan Pogačnik JUHA LAČNIK »S« POMENI SLOVENJ GRADEC. SVET. PA TUDI PETDESET LET   JUGOSLOVANSKE ANGAŽIRANE UMETNOSTI Delo, Ljubljana, 13. september 1969, str. 13
- Peter Breščak SVET NAIVNIH V SVETU RESNIČNOSTI ŽIVLJENJE IN UMETNOST- ENO Dolenjski list, Novo mesto,   25. september 1969, str.g.
- O OSTRAVA- SLOVENSKO NAIVNO SLIKARSTVO Delo, Ljubljana, 25. september 1969
- O MUTA V DRAVSKI DOLINI ANTON REPNIK BO RAZSTAVLJAL V MALI GALERIJI Delo, Ljubljana, 23. oktober   1969, reprodukcija
- O Čb. reprodukcija ANTON REPNIK, PLEVICE, 1969 Komunist, Ljubljana, 24. oktober 1969
- Tone Gošnik PRED REPNIKOVO RAZSTAVO V LJUBLJANI Dolenjski list, Novo mest, 30. oktober 1969, str. 10
- O Čb. reprodukcija ANTON REPNIK, TEPEŽ MALIH (1969- olje) Delo, Ljubljana, 4. november 1969
- O KULTURA IN PROSVETA Tedenska Tribuna, Ljubljana, 6. november 1969
- O MALA GALERIJA V LJUBLJANI Delo, Ljubljana, 8. november 1969
- O ANTON REPNIK ŽALOST REVNIH Delo, Ljubljana, 12. november 1969; reprodukcija
- A. Pollak REPNIKOVI UPORNI LJUDJE Dnevnik, Ljubljana, 12. november 1969
- Janez Mesesnel PRETRESLJIVA ISKRENOST ANTON REPNIK RAZSTAVLJA V MALI GALERIJI Delo, Ljubljana, 18.   november 1969
- O REPNIKOVA SOCIALNA ANGAŽIRANA UMETNOST Dolenjski list, Novo mesto, 20. november 1969; reprodukcija - J. Slokan VSEENO ALI SLIKA REPNIK CVETJE, KRAVE ALI LJUDI Delo, Ljubljana; reprodukcija
- O MUTA V DRAVSKI DOLINI- RAZSTAVA Delo, Ljubljana, 26. november 1969
- Peter Breščak BARVITA IZPOVEDNOST »BOLEČINA IN NOROST USTVARJANJA« Delo, Ljubljana, 28. nov. 1969
- O RAZSTAVA V MALI GALERIJI Pavliha, Ljubljana, november 1969
- O čb. reprodukcija ANTON REPNIK, POPEVKAR (tuš 1968) Dolenjski list, Novo mesto, 4. december 1969
- O LIKOVNA RAZSTAVA NA MUTI Večer, Maribor, 6. december 1969, št. 283, str. 2

1970 - Franc Šrimpf ŽIV ČLOVEK, MRTEV ČLOVEK PRED OBLIČJEM DVEH KOROŠKIH SAMORASTNIKOV IN NJUNIH   PRESUNLJIVIH PODOB Delo, Ljubljana, 7. januar 1970, št. 5, str. 7; reprodukcija
- Aleksander Bassin LIKOVNI ZAPISKI O NAIVNEM SLIKARSTVU V JUGOSLAVIJI IN SLOVENSKIH SAMORASTNIKIH   Naši razgledi, Ljubljana, 9. januar 1970, št. 1 (432), str. 16, 17
- O SLOVENJ GRADEC- RAZSTAVA V POČASTITEV PREŠERNOVEGA DNE Delo, Ljubljana, 6. februar 1970
- O ANTON REPNIK Politika, Beograd, 6. februar 1970, str.10; reprodukcija
- D.V. KULTURNI PRAZNIK V SLOVENJ GRADCU Delo, Ljubljana, 7. februar 1970
- O ANTON REPNIK IN ALOJZ JERIČ RTV- priloga Dela, Ljubljana, 27. marec 1970
- O Čb. reprodukcija DEKLICI- TUŠ ANTONA REPNIKA OPOMBA- RAZSTAVA V ŠVICI (GALERIJA BURKHARTSHOF   PRI ARBONU) RTV- priloga Dela, Ljubljana, 10. april 1970
- O MEISTERZEICHNUNGEN DES SLOWENISCHEN BAUERNMALERS ANTON REPNIK VERNISSAGE IN   BURKARTSHOF- EGNACH Schweizerische Bodensse- Zeitung, St. Galen, 22. april 1970, št. 93; reprodukcija
- C. B. EIN SLOWENISCHER BAUERNMALER STELLT AUS VERNISSAGE IN BURKARTSHOF – EGNACH St. Galen   Tagblatt, St. Galen, 24. april 1970, str. 45; reprodukcija
- Marija Švajncer TROJE ŽIVLJENJ- TRI IZPOVEDOVANJA (ANTON REPNK, JANKO DOLENC, LOJZE JERČIČ)   Večer, Maribor, 6. maj 1970, str. 7; reprodukcija
- A. REPNIKOVA DELA V MILANU Večer, Maribor, 9. maj 1970, str. 3; reprodukcija
- O MUTA OB DRAVI ANTON REPNIK RAZSTAVLJA V MILANU Delo, Ljubljana, 14. maj 1970
- Tone Gošnik RAZSTRAVE GRETE PEČNIK, ANTONA PLEMLJA IN ANTONA REPNIKA Dolenjski list, Novo mesto, 14.   maj 1970
- Tone Gošnk KO UMETNOST SPREMENI UTRIP ŽIVLJENJA Delo, Ljubljana, 22. maj 1970
- Braco Zavrnik SLIKAR MLADIH LJUDI Antena, Ljubljana, 28. maj 1970, št. 21, str. 45- 47; reprodukcija
- O POZDRAVLJENI, LIKOVNI SAMORASTNIKI! ANTON REPNIK: KMEČKA DRUŽINA (TUŠ 1966), črnobela   reprodukcija Dolenjski list, Novo mesto, 25. junij 1970, št. 26
- Peter Breščak SVET BAJTARJEV IN OTROK SLIKAR ANTON REPNIK Z MUTE V DRAVSKI DOLINI Rodna Gruda,   Ljubljana, junij 1970, št. 6, str. 34- 36; reprodukcija
- Tone Gošnik SAMORASTNIKI SPET V TREBNJEM TOKRAT ZO UDELEŽENCEV NA TABORSKEM SREČANJU   LIKOVNIH SAMOUKOV Delo, Ljubljana, 16. julij 1970
- O REPNIK IN JOVANOVIČ ČLANA DSLU Dolenjski list, Novo mesto, 25. julij 1970
- O ANTON REPNIK, SLIKAR- AMATER Festival, Ljubljana, 5. avgust 1970, str. 8; reprodukcija
- O TOKRAT 20 SLIKARJEV IN KIPARJEV Dolenjski list, Novo mesto, 6. avgust 1970
- O čb. reprodukcija ANTON REPNIK: SONČNICE 1970, OLJE OPOMBA: RAZSTAVA V VILI BLED Delo, Ljubljana, 14.   avgust 1970, str. 5
- O VELIKA RAZSTAVA SAMORASTNIKOV ČB. REPRODUKCIJA, ANTON REPNIK, BEGUNCI (tuš 1968) Dolenjski list,   Novo mesto, 20. avgust 1970, št. 34 (1065), str. 5; reprodukcija
- O Čb. reprodukcija ANTON REPNIK: V ŠTALI, TUŠ 1970 Festival, Ljubljana, 7. oktober 1970, str. 57
- Peter Breščak TRENUTEK 70 RAZSTAVA »PO TRETJEM TABORU« V TREBNJEM Delo, Ljubljana, 20. oktober   1970, str. 5
- Peter Breščak NE HUDIČ, NE BOG, AMPAK SAMORASTNIK Tovariš, Ljubljana, 27. oktober 1970, str. 16- 19;   reprodukcija
- Marjan Tršar KRITERIJI ZA PRESOJO UMETNIŠKE KVALITETE »SAMORASTNIKOV« NEKAJ MISLI OB RAZSTAVI   ANTONA REPNIKA V MALI GALERIJI Sodobnost XVII., št. 1, Ljubljana 1970, str. 84- 87; reprodukcija
- Gottfried Sello KUNST DER WELT- HEUTE EINE DARSTELLUNG IHRER ERSCHINUNGSFORMEN UND PROBLEME,   str.93 Rowohl Taschenbuch verlag Gmbh. Reinbek bei Hamburg, 1970
- Niko Goršič PONIŽANI IN RAZŽALJENI ANTON REPNIK SLIKAR SAMOUK IZ VUZENICE RAZSTAVLJA V LJUBLJANI   Mladina, Ljubljana, 1970, št. 3, str. 8; reprodukcija
- I. Z. IN SPET NAM JE SPREGOVORILA IZPOVEDNOPST SAMORASTNIKOV Dolenjski list, Novo mesto, 29. oktober   1970; reprodukcija
- O NOVICA: KOSTANJEVICA NA KRKI VELIKO ZANIMANJE ZA REPNIKOVO RAZSTAVO Delo, Ljubljana, 2.   november 1970
- O KOSTANJEVICA NA KRKI GORJUPOVA GALERIJA Delo, Ljubljana, 7. november 1970
- M. Š. REPNIK RAZSTAVLJA V KOPRU Večer, Maribor, 13. november 1970
- O REPNIK RAZSTAVLJA V KOPRU Dolenjski list, Novo mesto, 19. november 1970, str. 8
- O KOPER- ANTON REPNIK Večer, Maribor, 19. november 1970, str. 15; reprodukcija
- Mikuž Janez NJIHOVE OČI NAM SEŽEJO DO SRCA SLIKAR ANTON REPNIK RAZSTAVLJA V KOPRU Primorske   novice, Koper, 20. november 1970, št. 48, str.11; reprodukcija
- O NOVICA, PORTOROŽ: SLIKARSTKA RAZSTAVA Delo, Ljubljana, 24. november 1970
- O Čb. reprodukcija ANTON REPNIK: RIHTARJA BIJELO Dolenjski list, Novo mesto, 17. december 1970

nanašajoča besedila

Slikarsko samospoznavanje Jerneje Smolnikar Vsak dober slikar ve, kako težko je z besedami opisati to, kar je pred tem izgotovil na platnu. Še težje in odgovorneje pa je, kadar se pisanja loti druga oseba, npr. likovni kritik ali stanovski kolega. Težavnost in z njo nesporazumi nastanejo predvsem zaradi neprevedljivosti estetske informacije likovnega dela, oziroma splošne nekompatibilnosti likovnega in verbalnega jezika. Kljub tem oviram, ki se jih kot likovnik še kako zavedam, bom vseeno poskusil podati svoje videnje dosedanjega Jernejinega dela. V Jernejinih prvih slikah in risbah se pozna, da na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ni prišla po naključju, ampak, da se je pri njej ideja o slikarskem poslanstvu izkristalizirala že v srednješolskih letih. Tehnike modelacije (svetlo-temnega), perspektive in drugih prostorskih ključev, s čimer se velika večina študentov spoprijema celotno študijsko obdobje, je Jerneja do zavidljive ravni obvladala že pred vstopom na akademijo. To se jasno vidi na prvih risbah nastalih na malem aktu, kjer se je Jerneja enakovredno polnoplastičnosti ukvarjala tudi že s problemi organizacije slikarskega prostora. Redko kdaj, če sploh kdaj, se je namreč Jerneji dogodilo, da akt in okoliški prostor ne bi tvorila vzajemne kompozicijske celote. To sem poudaril zato, ker običajno študentje likovni sintaksi namenijo več pozornosti šele v drugem ali tretjem letniku. S pridnostjo in željo po napredku pa se je Jerneja hitro soočila z ostalimi primarnimi in hkrati transčasovnimi likovnimi problemi. Tu vidim predvsem dve torišči oziroma dva likovna vrtinca, katerima je Jerneja v naslednjih letih študija na akademiji posvečala največ pozornosti. In sicer raziskovanju izraznih možnosti linije v slikarstvu in težnja po ploskovitosti in materialnosti. Da je to res nam priča kulminacija obeh principov v Jernejinih zadnjih delih, ko se je povsem predala materialnosti kolaža. Če je bila risba na začetku njene študijske poti povsem podrejena modelacijski gramatiki (tako pri barvi in tonu), je v nadaljevanju risba vedno bolj prihajala v ospredje. Kar je pri tem zanimivo je to, da se je ta premik dogajal sočasno z raziskovanjem ploskovite rabe barv. Bolj, ko je namreč Jerneja prehajala na ploskovitost, bolj je čutila potrebo po vpeljavi determinirajoče aktivne linije, ki pa je sčasoma vedno bolj prehajala v linijo s pasivno-medialnimi in materialnimi dispozicijami. V delih iz tega obdobja se vidi, kako je Jerneja brez strahu in obotavljanja čez noč spremenila barvno paleto. Barve so postale vedno bolj čiste in kromatsko močne in so na nekaterih slikah namenoma komplementarno kontrastne. Še preden je Jerneja povsem prešla na tehniko kolaža je nastala serija malih aktov, ki jih avtorica sama poimenuje »hrbti«, in ki po mojem osebnem mnenju predstavljajo Jernejin dosedanji vrh v figuralnem slikarstvu. Tu je namreč Jerneja, navkljub delni vzporednosti s Schielejevsko risbo in van Goghovskim črtnim nanašanjem barve, uspela prebuditi svojo notranjo doživljajsko zavest in jo brezkompromisno implicirati na papir. Ti hrbti ležijo ali sedijo v prostoru kot nekakšni relikti, torzi, ki izgledajo kot od nenehnega naplavljanja izmučena debla. Tu bi kot lastno sugestijo Jerneji predlagal, da navkljub trenutnim drugačnim likovnim preokupacijam, nekoč nadaljuje tudi to zgodbo. Slikarjeva svoboda in kvaliteta se namreč ne meri po izbiri motiva, tehnike ali po načinu slikanja (abstraktno – figuralno), namreč po prepričljivosti njegove individualne poteze – neponovljivega rokopisa njegove psihe.
Jernejina zadnja dela, ki tako po semantični in morfološki plati tvorijo edinstven ciklus, so prepričljiva avtorska dela. Tu je avtorica nezavedno ali zavedno misleč, da je v prejšnjih delih malo zanemarjala svojo žensko slikarsko naravo, le to priklicala v prvi plan. Harfe, pahljače, čipke, razporki in stezniki so nekateri motivi, ki jih laični gledalec na prvi pogled poveže s temi slikami, a za njimi je bistveno več. Na njih se zrcali logika zakrivanja (zastiranja) pogleda, logika varovanja krhkega jedra z opno, ki jo povezujejo vitke, a močne niti. Če bi moral v nekaj besedah opisati kredo teh slik, bi zapisal takole: Vsi vemo koliko časa v življenju zapravimo za odstranjevanje najrazličnejših zastorjev, ki nam onemogočajo ali vsaj pačijo spoznavanje resnice. Jerneja nas s temi slikami opozarja, da je bistvo sveta in bivanja na njem očem skrito, in da se do Jungove samozrelosti (proces individuacije) lahko prebije le tisti, ki zna odstreti te zastore in odplesti vezalke in vozle, ki jih pred nas postavlja življenje.
Že po do sedaj videnemu in po poznavanju osebnosti slikarke Jerneje Smolnikar ne dvomim, da nas bo tudi v prihodnje s svojim delom navduševala in presenečala.

Boštjan Temniker, u.d.i.a.

seznam razstav in prejete nagrade

1984

STARI TRG PRI SLOVENJ GRADCU (KULTURNI DOM)

1985

RAVNE NA KOROŠKEM (LIKOVNI SALON) SKUPAJ Z OČETOM ANTONOM
MARIBOR (OSNOVNA ŠOLA ANGEL BESEDNJAK)

1986

LJUBLJANA (KLUB KULTURNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV)

1987

MARIBOR (GALERIJA MEBLO)

1988

MUTA (AVLA SREDNJE KOVINARSKE ŠOLE)

1993

LJUBLJANA (KULTURNI DIM ŠPANSKI BORCI) SKUPAJ Z ANTONOM IN BRANKOM REPNIK

1994

GORNJI GRAD (AVLA KULTURNEGA DOMA)

1995

DRAVOGRAD (CERKEV SV. VIDA) SKUPAJ Z ANTONOM IN BRANKOM REPNIK
MUTA (GALERIJA REPNIK)

1996

SLOVENJSKA BISTRICA (RAZSTAVIŠČE NA GRADU) SKUPAJ Z BRANKOM REPNIK
ČRNEČE (AVLA DOMA STAROSTNIKOV) SKUPAJ Z BRANKOM IN ANTONOM REPNIK

1997

LJUBLJANA (KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA - ENOTA ZALOG)
LJUBLJANA (KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA - ZALOŠKA 61)

1998

MARIBOR (RAZSTAVIŠČE LIJA) SKUPAJ Z BRANKOM REPNIK
MARIBOR (RAZSTAVIŠČE SREDNJE TRGOVSKE ŠOLE MARIBOR) Z ANTONOM REPNIK
KRANJ (FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE)

1999

ŽALEC (OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC)
MENGEŠ (GALERIJA MEŽNARIJA)
DRAVOGRAD (PREDDVERJE UPRAVNE ENOTE) Z ANTONOM REPNIK

2000

ŠKOFJA LOKA (GALERIJA FARA)
TRBOVLJE (AVLA DOMA FRANC SALAMON) Z ANTONOM REPNIK
LJUBLJANA (GALERIJA INŠTITUTA ZA CELULOZO IN PAPIR) Z ANTONOM REPNIK
MARIBOR (GALERIJA ARS SACRA)
LJUBLJANA (GALERIJA GEOPLIN)
NOVO MESTO (KNJIŽNICA FRANČIŠKANSKEGA SAMOSTANA)

2001

JESENICE (RAZSTAVNI SALON DOLIK) Z ANTONOM REPNIK
GORNJI GRAD (GALERIJA »ŠTEKL«)
MARIBOR (GALERIJA DLUM) Z ANTONOM REPNIK
SVEČINA (GRAD SVEČINA) Z ANTONOM REPNIK
SLOVENJSKA BISTRICA (GALERIJA GRAD) Z ANTONOM REPNIK
RADLJE OB DRAVI (KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI) Z ANTONOM REPNIK

2002

MARIBOR (RAZSTAVIŠČE DIJAŠKI DOM - GOSPOSVETSKA 89)
MARIBOR (RAZSTAVIŠČE HAD
POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR) Z ANTONOM REPNIK
PORTOROŽ (GALERIJA V AVDITORIJU PORTOROŽ) Z ANTONOM REPNIK
DEUTSCHLANDSBERG, AUSTRIJA (GALERIJA HAK-HAS) Z ANTONOM REPNIK
RADLJE OB DRAVI (KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI) Z ANTONOM REPNIK

2003

ZAGORJE OB SAVI (KC DELAVSKI DOM ZAGORJE) Z ANTONOM REPNIK
RADLJE OB DRAVI (KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI) Z ANTONOM REPNIK

2004

GORTINA (RESTAVRACIJA KASPER)
MEŽICA (GALERIJA ŠTIBLC) Z ANTONOM REPNIK
RAVNE NA KOROŠKEM (PROSTORI UPRAVNE ENOTE) Z ANTONOM REPNIK
PTUJ (MIHELIČEVA GALERIJA) Z ANTONOM REPNIK
RAVNE NA KOROŠKEM (MUZEJSKO RAZSTAVIŠČE NA GRADU) Z ANTONOM REPNIK
RADLJE OB DRAVI (KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI) Z ANTONOM REPNIK
MARIBOR (RAZSTAVIŠČE LIJA) Z ANTONOM REPNIK

2005

ŠOŠTANJ (MESTNA GALERIJA ŠOŠTANJ) Z ANTONOM REPNIK
DRAVOGRAD (MLADINSKI CENTER DRAVOGRAD)
RUŠE (SALON PAPIRČEK)
MUTA (GALERIJA REPNIK)
SOBOTH, AVSTRIJA (GALERIJA JAKOBIHAUS) Z ANTONOM REPNIK
RADLJE OB DRAVI (KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI) Z ANTONOM REPNIK

2006

MARIBOR (GALERIJA DLUM) Z ANTONOM REPNIK

seznam razstav in prejete nagrade

Prejete nagrade (zadnja leta):
2006

Nagrada Društva likovnih umetnikov Maribor

2004

Odkupna nagrada Mednarodnega Ex tempora Ptuj 2004

2003

Velika odkupna nagrada Mednarodnega Ex tempora Piran

2003

Odkupna nagrada Mednarodnega Ex tempora Ptuj 2003

nanašajoča besedila

tekst: Jernej Kožar

LUKA POPIČ SLIKE IN GRAFIKE

V osemdesetih letih so v srednjeevropski umetnosti znova zaživele ekspresionistične tendence. Posebej je odmevala skupina slikarjev imenovanih Neue Wilde v Nemčiji in Avstriji ter gibanje Arte Povera v Italiji. V tem okolju gre iskati izhodišča slikarstva Luke Popiča. Tudi razvojno ga lahko primerjamo z novimi ekspresionisti osemdesetih, saj je kot oni, začel z ekspresionistično deformirano figuro in po nekaj letih prispel do abstraktne slike, ki spominja na prejšnja dela le z nekaterimi detajli, kot je spraskana, utrujena površina in značilni temnimi odtenki. Kot pri mnogih slikarjih dvajsetega stoletja lahko tudi pri Popiču opazujemo evolucijo slike od iluzionistične do abstraktne površine opremljene s specifičnimi likovnimi znaki. Luka Popič je po letu 1995 opustil figurativno slikarstvo in se predal raziskavam slikovnega polja. Komponente kompozicije obravnava na določenih mestih na minimalističen način, spet drugod zaznamo ekspresivnost v tanki zlomljeni črti pri suhi igli ali v odtenkih črne in bele. Ravno izostanek barve na večini slik in grafik govori v prid domnevi, da mu gre predvsem za odkrivanje skrivnosti črte, barvnega polja in interakcije posameznih likovnih znakov in posledično seveda manj za reprezentacijo konkretnega. Tako je njegova slika abstraktna, vendar ne povsem minimalistična, kot bi domnevali zaradi uporabe minimalnega števila likovnih znakov, temveč prej ekspresionistična, zaradi načina uporabe teh znakov. Poleg barvnega polja vpetega v enostaven geometrijski lik igra pomembno vlogo tudi plastičnost nanosa barve, ki naredi sliko za predmet, za skulpturo, ki ni več reprezentacija resničnosti, torej iluzionistična upodobitev tridimenzionalnega prostora. Globino na sliki ustvari s pomočjo barve in drugih snovi, kar naredi njegova dela zelo snovna, torej ne sublimno metafizična, temveč surovo materialna in jih postavlja v bližino abstraktnega ekspresionizma in informela, ki je pri nas vrhunsko interpretacijo doživel v delih Rudolfa Kotnika. Globina je na sliki lahko naslikana z iluzionističnimi sredstvi, kot je na primer tehnika centralne perspektive ali pa jo slikar ustvari z debelimi nanosi barve in drugih snovi. Slika se spremeni v relief, kadar je višina nanosa barve in drugih snovi večja od nekaj milimetrov. Seveda meje med sliko in reliefom (skulpturo) niso jasno začrtane, kakor niso nikjer v naravi, meje obstajajo le v matematiki. Popič se globini na sliki ni nikoli odpovedal. Ko je prenehal uporabljati iluzionistične pripomočke, s katerimi slikarji dosežejo iluzijo globine na ravni površini, je te nadomestil z juto, peskom in barvo, torej z realnostjo samo, ki je ni potrebno reprezentirati, ker je to, kar je, ona sama.
Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, potem ko se je odrekel iluzionističnemu slikarstvu, začno nastajati kolografije, ki so zanj do danes ostale glavno izpovedno sredstvo. Kolografija je grafična tehnika globokega tiska, pri kateri grafik barve in druge snovi nanaša na karton. Na podlago lepi juto, kasneje še pvc-folijo in pesek. S temi materiali oblikuje novo abstraktno kompozicijo v tehniki kolaža. Odtis zaradi različnih debelin na karton nanešenih materialov pridobi globino, o čemer smo govorili zgoraj. Od barv prevladujejo črne in sive, pojavita se tudi rdeča ali modra.
Na enak način ustvarja tudi kadar slika – izdeluje kolaže, le da sedaj poleg omenjenih snovi na slike lepi tudi matrice, kartonske plošče, s katerimi je prej odtisnil kolografije. Grafiki (podobi) ugasne avro, ker jo obravnava kot likovno sredstvo, s katerim gradi novo umetnino. S tem ideološkim prestopom ji vzame njen mitološki status, ki ga ta uzurpira od najzgodnejših človekovih posegov v prostor in je danes doživel kulminacijo v sodobnem muzealstvu. Motivni svet na teh grafikah in slikah je seveda podrejen tehniki kolaža in osredotočen na monokromno barvno ploskev, na kateri se prepletajo proste črte ali pa so te povezane v geometrijske like.
Grafiko in sliko izdeluje vzporedno na način, kot smo ga opisali zgoraj: grafična matrica je lahko hkrati tudi element slike, tam zaključi svojo pot in se spremeni v estetski dodatek. Naslednji korak je prav tako nadvse zanimiv in pomemben – Popič opusti grafiko kot tako oziroma sliko in grafiko poveže na nov način. Kolografija sedaj ni več končni izdelek ustvarjalnega procesa, temveč mu grafika služi, kot so mu prej služili drugi materiali - objet trouves - nalepljeni na sliko. Grafika se spremeni v (podlago za) sliko, tako da jo nalepi na leseno ploščo, a ne v celoti, temveč le njen del, tako kot ustreza vnaprej izbranemu formatu lesene plošče, slike. Način izdelave grafike se ne spremni, le površina je vsakokrat bolj očiščena detajlov, na slikovnem polju kraljuje monokromna površina z nekaterimi dodatki, ki so tam, da poudarjajo njeno premoč, predvsem ravna črta.
Od tu naprej grafik in slik ne ločuje več, temveč uporablja grafike pri izdelavi slike. Odtis, torej grafika, ni več samo končni produkt ustvarjalnega procesa. Prilepi jo na leseno podlago in tako nastane nov umetniški izdelek, ki ni več grafika, ker je na leseni plošči nalepljen le del prejšnje kompozicije in še ni slika, ker je ta plošča lahko le še element neke druge, večje kompozicije. Manjše slike sestavlja kot nekakšne mozaike, včasih tudi tako, da se stikajo s hrbti, takrat imamo pred seboj slikovno polje prepredeno z ostrimi vertikalami. Popičeve grafike, slike, zidne instalacije, za razliko od prejšnjih grafik in slik, niso več tako surovo ekspresionistične, reliefne, temveč so bolj pretkano subtilne, temeljijo v postmodernem ekspresionizmu in kažejo na svoj izvor v minimalizmu, o čemer pričajo tanke črte in drugi minimalni dodatki na sicer velikih monokromnih površinah. Barvna polja niso povsem gladka, temveč je barva na kartonsko matrico nanešena reliefno tako, da se sedaj svetloba preliva na različne načine in površina trepeta pred nami.
Poleg opisanih grafik, slik in zidnih instalacij moramo omeniti še ciklus monokromnih slik večjih formatov. Na teh za razliko od zgoraj opisanih glavno vlogo prevzemajo barve: rdeča, modra, zelena in nešteti odtenki med njimi. Tu se Popič izkaže tudi kot velik mojster barve, saj mu ne uide najmanjši barvni prehod. Barve nanaša v več plasteh tako, da posamezni nanosi prosevajo skozi zgornje plasti, kar povzroči, da se velika barvna praznina po kratkem zrenju odpre v širok spekter optičnih prevar in/ ali iluzij. V materijo enakomerno nanešene barve doda še poteze s konico čopiča. Te črte so potem hkrati iluzionistično prostorsko odrivalo in hkrati resnična, materialna globina.
Mogoče največji prispevek Luke Popiča k razvoju sodobne likovne umetnosti je zelo svoboden pogled na izdelavo slike in grafike. Končni izdelek ustvarjalnega procesa je še vedno podoba, le da se ji je uspelo znebiti precejšnega dela ideološke navlake, ki se je na njej nabrala v toku stoletij. S tem ko jemlje umetnini polbožanski status in ji prepreči, da bi postala predmet čaščenja, demistificira tudi vlogo umetnika. Gledalcu odpira nove možnosti interpretacije: grafiko uporabi kot slikarski material in iz nje izdela novo umetnino, tokrat sliko, ki izpolnjuje še višje estetske standarde. Od tu ponese podobo še dlje, postane del neke večje kompozicije – zidne instalacije.
Popič jemlje sliki njen mitološki status, status ikone, ki se je drži že od antike dalje. Podoba se je v krščanstvu vedno gibala na robu čaščenja, kar je cerkveni kanon strogo prepovedoval in hkrati dopuščal, saj mu je le tako uspelo ohraniti ideološki in politični primat. Ambivalentni status podobe je povzročal vedno nove konflikte in je bil tudi zaradi tega gonilo njenega razvoja. Navsezadnje moramo ugotoviti, da ima podoba še vedno osrednje mesto med komunikacijsko informacijskimi tehnologijami. Na tem mestu je zanimivo tudi vprašanje realizma, torej reprezentacije realnosti, perfektne iluzije, laži, ki velja za vrhunsko estetsko kvaliteto, naj bo to v renesansi ali pa danes v Hollywoodu.
Popičev način ustvarjanja je lahko seveda le umetnikova reakcija na sodobno čaščenje podob, ki jih požiramo v obliki nefiltriranih informacij, vse z namenom zabrisati prave vzroke smrti. Preden slika postane ikona je samo izdelek človeških rok in sicer rezultat transformacije misli v kompozicijo barv in črt na podlagi. Tudi v tem primeru smo priča čudežu transubstantacije, ki ga nekateri profanizirajo z izrazom reprezentacija. A Popič razbija ekstatično avro ikone in poudarja, da nič na tem svetu ni končno, da se vse venomer spreminja, propada in nastaja, da je človekov trud po ohranitvi materialnih ostankov starejših kultur le kratkotrajnega veka. Da je človekovo spreminjanje kaosa v kozmos pravzaprav napačna interpretacija obratnega procesa, kajti vse kar je je kozmos, tudi človek in druge entitete, izdelki njegovih rok so kaotične tvorbe, ki rušijo katoličen red vsega stvarstev.

 

tekst: MIlena Zlatar

Biti zavezan pedagoškemu delu, medtem ko bi rad reševal likovne probleme in sledil lastnemu ustvarjalnemu zagonu, za mladega učitelja likovne vzgoje, ki je šele začel poučevati, ni lahka naloga. Tako je tudi leta 1981 začel svojo poklicno pot na mislinjski osnovni šoli danes priznan in uspešen likovni pedagog Luka Popič in pozneje nadaljeval vzgojno in ustvarjalno delo na Tretji osnovni šoli v Slovenj Gradcu. Pedagoško delo, ki si ga je ambiciozno zastavil, se mu je tudi bogato obrestovalo Bera nagrad in priznanj učencev, ki so pod njegovim mentorstvom bili nagrajeni na domačih in mednarodnih razstavah otroške likovne ustvarjalnosti, je tudi v okviru odličnih uspehov slovenske likovne pedagogike nekaj posebnega. Lahko bi izpostavili nagrade in priznanja Malega bitolskega Montmartra, mednarodnega otroškega bienala v Torunu na Polskem, v Yokohami na Japonskem ali pa več kot uspešno sodelovanje na mednarodni razstavi v Londonu, od domačih razstav pa dolgoletno uspešno sodelovanje na Otroškem bienalu grafike v Žalcu in na razstavi Likovni svet otrok v Šoštanju ter mnoga druga. Zgolj z nizanjem njegovih pedagoških dosežkov bi bil Popičev potret več kot okrnjen. Luka Popič je namreč tudi sam ustvarjalec, slikar, grafik - likovni umetnik. Do sedaj ni veliko razstavljal, udeleževal se je le poletnih druženj likovnih umetnikov, popularno imenovanih slikarske kolonije. Nekatera so uspela ohraniti svežino in kvaliteto prvotno zamišljenih delovnih srečanj in na eni takšnih "Ex tempore" v Piranu je leta 1996 prejel odkupno nagrado. Po diplomi na Pedagoški akademiji v Mariboru leta 1980 je bil Popič pač trdno odločen, da ne bo le učitelj likovne vzgoje, temveč tudi slikar. To je pomenilo, da bo moral pridobljene metjejske spretnosti, ki so se večinoma navezovale na pedagoške in didaktične principe podajanja formalnih in teoretičnih likovnih zakonitosti, sam dograditi, izpopolniti. Ni ostal le pri načrtih, kakor se to nemalokrat zgodi mnogim likovnim pedagogom, zato zanj ne velja že nekoliko obrabljena sintagma, da dobremu pedagogu ne ostane časa in moči za lastno ustvarjalnost. Pristnost in neposrednost mladih ustvarjalcev lahko dober pedagog obrne sebi v prid. Tudi Popič je ohranil čisto in nepotvorjeno percepcijo likovnega sveta in vsebin, s katero zna pritegniti mlade in jih pusti živeti v svetu osebnih poetik, tako, da jih vodi s posluhom in strpnostjo. Njegova osebna vehemenca pa se je razživela in izživela v slikah velikega formata, pred tremi leti jih je razstavil v slovenjgraški galeriji in so nam s svojo eruptivnostjo jemale dih, umetnostno pa so bile zakasneli odmevi pred desetletjem tudi na slovenskem cvetoče nove figuralike. Takrat je kustos razstave Marko Košan zapisal: "Ekspresija, ki jo žarčijo figure z nebrzdanim erotičnim nabojem pa potrjuje tezo, da je moč Popičevih slik predvsem prvinska in neobrušena energija, ki jo avtor vtisne vsaki od naslikanih podob velikega in sugestivnega formata." V najnovejših delih pa ne moremo več slediti slikarjevemu razvoju v smeri ekspresivne figuralike. Prekinil je s tovrstno slikarsko prakso, kjer je imela figura vodilno vlogo, vsebina pa se je izpisovala jasno in zgovorno. Prevladal je tonalizem, ki s harmonično ubranostjo barv gradi subtilne barvne odnose, vendar daleč od tizianovske pionirske obravnave tonalitete. Izraz - rjav - se zdi za barvo, ki postane Popičeva kraljica barv, zaradi učinkov njegovih slik, veliko preplitek; to je zemeljska barva v pravem in prenesenem pomenu besede, lahko jo čutimo in vonjamo. Vodi nas v globine, izguljamo se v skrivnostnih labirintih umetnikove geste, teksturalna gradnja ji je docela podrejena in je kot zapredek živega organizma. Zunanja forma pa je preprostejša, na videz jo obvladujejo geometrijski liki, ki so podrejeni zakonitostim gradnje slikovnega polja in določenemu redu, tudi medsebojnim odnosom znotraj prostora dvodimenzionalne slikovne ploskve. Takšno ploskev lahko nadomesti plitek relief, izhajajoč iz grafične matrike. Neko logično prehajanje se kaže med slikami velikih formatov in njihovo "komorno" varianto plitkega reliefa, ki zlahka postane pri Popiču grafični "izpis", tudi na formatu male grafike. Milena Zlatar

bibliografija

Vrtovec Dušan, Pod Rožnikom raste študentska Forma viva, Tedenska tribuna, št. 31, 1972
Kaj pripravljate, Večer, 16. april, 1973
Janez Mesesnel, Družno k žetvi, Delo, 15. junij, 1973
Vinko Ošlak, Zelo Raznoliko, Večer, 16. junij, 1973
Janez Mesesnel, Rodovi pri svojem, Delo, 13. junij, 1978
M.K., Andrej Grošelj razstavlja v Rotovžu, Večer, 25. marec, 1980
Andrej Grošelj razstavlja v mariborskem Rotovžu, 26. marec, 1980
Breznik Silva, Grošljeva razstava v Rotovžu, Koroški fužinar, št. 2, 1980
Koroški likovniki razstavljajo, Informativni fužinar, 22. februar, 1983
DIV, Razstavi, Naše delo, št. 11. november 1985
Marjan Šrimpf, V vaših kipih se vidimo, Večer, 17. november, 1986
Meta Gabršek-Prosenc, Đurđević in Grošelj, Delo, 8. december, 1986
Premšak Marlen, Ustvarjalna nadgradnja likovne tradicije, Večer, 16. maj, 1987
Košan Marko, Grošelj Andrej, Odsevanja, št. 17, 15. junij, 1988
Fürgstarkt kulturmöte som knöt kontakter, Hallandsposten, 27. maj, 1989
Tončka Repnik, Kaj čem poln je vedrine...!, Večer, 10 september, 1990
Tončka Repnik, Kaj čem poln je vedrine...!, Kmečki glas, 26. september, 1990
Jernej Kožar, Ekološka umetnost, Celovški zvon, letnik XII, št. 48, september, 1995
S. Hovnik, Grošelj v avli bolnišnice, Prepih, 1. marec, 1996

seznam razstav in prejete nagrade

2007
  • PORCELAIN CATBRIYUR - najnovejši izdelki
  • 26.1.2007 Objava članka v reviji SALON (št1;november 2006) www.salonslovenija.si
  • 15.1.2007 Predavanje za podjetniški inkubator v Mariboru
  • 01.01.2007 prenehanje obratovanja galerije Bled (aprila 2007 na novi lokaciji)
2006
  • 24.10. Oblikovalska konferenca - Znamke in znamenja - Mesec oblikovanja - Ljubljana 2006; predavanje catbriyur - sociološka empirična analiza kot mehanizem industrijskega oblikovanja
  • 19.10. priznanje Zgodba o viziji 2006-Mesec oblikovanja 2006
  • 17.10. otvoritev stalnega razstavnega prostora Catbriyur v Celju (Etnogalerija Celeana)
  • Avgust: razstava v okviru vladnega urada za informiranje v Estoniji
  • 26.6. skupinska razstava v Švici ob 15.obletnici osamosvojitve države Slovenije
  • Julij: nominacija za priznanje Zgodba o viziji 2006 - Mesec oblikovanja 2006
  • Julij: porcelan blagovne znamke Catbriyur je izbran za protokolarno darilo ob predsedovanju Slovenije v EU
  • 22.6. odprtje tretje galerije Catbriyur v Ljubljani (Ciril Metodov Trg 19 - pri Robbovem vodnjaku)
  • 28 - 31.5. dve razstavi ob obisku predsednika vlade RS v Moskvi (glej razstave)
  • 18.5. častno priznanje ZLATA VITICA za posebne dosežke na področju DUO (OZS)
  • Februar: razstava v okviru vladnega urada za informiranje na Finskem
2005
  • Maj: razstava v Budimpešti-Omizja Evrope ob vstopu v EU(nagrada kritike in občinstva za najboljšo izvedbo)
  • Marec: razstava na Dunaju z Izidorjem Sternom v razstavišču Korotan
  • Februar: nominacija za najpodjetniško idejo - častnik Finance
2004
  • November: razstava ob otvoritvi Etnografskega Muzeja v Ljubljani v okviru ,,Stičišče ustvarjalnosti-urad za info RS,,
  • Junij: otvoritev druge lastne galerije na Bledu
  • Februar: nominacija za podjetnika leta- revija Podjetnik-podjetniški vzor za izvirno odkritje tržne niše
2003
  • December: kreacija Catbriyur za miss Slovenije na izboru za miss sveta 2003 na Kitajskem
2002
  • Marec: sejem Ambienta v Frankfurtu
2001
  • Februar: prva prodajna galerija Catbriyur na Koroškem (Prevalje, Trg 25)
1999
  • Avgust: Los Angeles-prva predstavitev na sejmu v ZDA (Edinstveno iz Slovenije)
  • Prvi začetki in raziskovanja blagovne znamke Porcelain Catbriyur.

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave:
2005

Gimnazija Slovenj Gradec

Skupne razstave:
2005

Mladinska razstava »Jaz mislim, da…«, Slovenj Gradec

2006

Sodelovanje na mladinskem projektu Kronos v okviru Koroške galerije likovnih umetnosti, razstava v Andeškem hramu Nagrade in priznanja: Srebrno Preglovo priznanje v 7 in 8 razredu Srebrno Štefanovo priznanje v 7 in 8 rarzredu

nanašajoča besedila

Besedilo: Milena Zlatar

Opus Alchymicum Mira Hajnca je nastajal ob spodbudah iz narave in razmišljanju o smislu življenja, vendar ne le ob opazovanju in čudenju ob naravnih ciklih rojevanja in minevanja, temveč v iskanju eliksirja življenja in obračanja v duhovno. Pristen stik z naravo je lahko ustvaril ob izčiščenem pogledu, potem ko je odpadel balast vsega odvečnega in vsakdanjega. Dolgi sprehodi in kontemplacija v samoti Pohorja in Kozjaka, kamor je vpeta čarobna dolina reke Drave, so omogočili nastanek cikla Razvoj semena v poznih osemdesetih letih, odkrivanje sile hudournikov (umetnik jih je intenzivno slikal v letih 1999 - 2000) in opazovanje reke s počasnim tokom - tekoče vode, ki je tok življenja in smrti, simbolično pa univerzalna možnost: to so torej vzgibi za rojstvo projekta Opus Alchymicum. Najprej je dogajanja v naravi začel beležiti s fotografskim aparatom. Posnel je na stotine "pogledov" na naravo v ciklu dneva, ki simbolizira etapo v duhovnem vzponu. Temu je analogen cikel letnih časov, ki ponavljajo štiri dele dneva: pomlad je jutro, poletje - dan, jesen - sončni zahod in zima - noč. Nastajale so "klasične" slike in objekti nabiti z energijo, želel pa se je izraziti še komleksneje in ne le na dvodimenzionalni površini nasli kati štiri elemente. Elemente, ki so počelo vsega, moramo doživeti drugače. Dilemo je rešil z instalacijo, prostorsko postavitvijo v kombinaciji s tradicionalnimi likovnimi deli (poudarek na risbi), ki jo je nadgradil z glasbo in plesnim performensom (glasba Izidor Leitinger, plesni performens Edward Clug in Valentina Turcu). Kljub multimedijskemu konceptu pa izstopa likovni del, ki temelji na najosnovnejšem likovnem pristopu - risbi. Hajnc je ustvaril risbe velikih formatov, ki zahtevajo posebno zbranost in predstavnost ustvarjalca, na način, ki so ga včasih potrebovali stari mojstri ob pripravi kartonov in slikanju fresk, ko so ustvarjali visoko pod stropovi cerkva in so svojo stvaritev lahko videli šele potem, ko so odstranili odre in so freske zasijale v vsej veličini. Enako doživetje je za umetnika razstava, zlasti takrat, ko razstavlja dela namenjena določenemu prostoru in ne more sproti preverjati svojih stvaritev. Risba kot najintimnejši avtorski zapis se je torej soočila z velikim prostorom t. i. nove slovenjgraške galerije. Soočenje je bilo v celoti v prid likovnim stvaritvam - risbi, s katero je avtorju uspelo suvereno obvladati prostor: gre za risbe monumentalnih razsežnosti, ki nas osupnejo. Učinkovitost zamisli je dovršena prav zaradi prvinskosti risbe, ki ni le zapis, ampak osnovna gesta ¬gib. Ponazarja stvarjenje - prvinski dotik, ki daje življenje. Avtorjeva zamisel celotnega projekta je zasnovana tako, da s postavitvijo razstave v simuliranem simboličnem trikotniku, kamor umesti risbe štirih elementov - zemljo, vodo, zrak in ogenj, vodi obiskovalca po poti iniciacije. Štiri je tudi arhetipski temelj človekove psi he, vseh zavestnih in nezavestnih psihičnih procesov (po Jungu). Hajnčev namen je dvojen, spodbuditi prvobitna čustva v stiku z materijo risb in se dvigniti v nadčutni svet (iniciacija) ob "razodetju" celostne predstavitve. Potegniti črto pomeni narediti znak, pri tem grafizem v enaki meri izraža tako ritme kot oblike; torej je povezava plesa in risbe logična. Celotna inscenacija sloni na duhovni podlagi, kjer gib in ritem ob simboličnem prenosu skozi glasbo oživljata materijo risbe. Skozi ves Hajnčev opus se kaže dvojnost, na eni strani goji tradicionalno likovno izrazilo v smislu renesančnega umetnika, na drugi pa se prepušča mistiki in filozofskim interpretacijam vidnega sveta. Današnji čas je bolj kot desetletja pred tem naklonjen tovrstnim ustvarjalnim poetikam, torej prvinam fantastike in magičnosti, kaže se potreba po duhovnem in iracionalnem. Eden velikih znanilcev novega časa je bil slikar France Mihelič, ki je svoje fantazijske vizije prepletal z vrhunskimi formalnimi rešitvami. Njegov gledališki ekskurz, kjer je leta 1964 za Maeterlinckovo pravljično Sinjo ptico naredil scenografijo in kostumografijo, je napoved prav takšnih vizualnih realizacij. Francetu Miheliču (1907 - 1998) - velikemu mojstru fantazije in risbe se je poklonil koroški slikar Miro Hajnc. Postavitev v Miheličevi galeriji na Ptuju je podrejena specifiki prostora, ki jo diktira vrisan krog. Krog pa je simbol kozmičnega neba in časa, ki ureja in določa življenje: sonce kot krog vseh krogov vodi kozmični razum in univerzalni duh. Pomladanski ekvinokcij je postal druga simbolična postavitev Opusa Alchymicuma Mira Hajnca.

nanašajoča besedila

Leta 1964 so v Koroški galeriji likovnih umetnosti (takrat Umetnostnem paviljonu) v Slovenj Gradcu na razstavi LIKOVNA UMETNOST MLADIH razstavljali mladi ustvarjalci, različnih poklicev, učenci, dijaki in študenti, med njimi dvajsetleten kmetijski tehnik Štefan Kresnik. V tem času je v njem že dozorela odločitev, da šolanje po končani Srednji kmetijski šoli v Mariboru nadaljuje na Pedagoški akademiji v Mariboru na oddelku za likovno pedagogiko. Kresnikovo kmetijo na Lešah pri Prevaljah, je tako prevzel brat, starši pa so bili razumevajoči nad sinovo odločitvijo tudi zaradi družinske tradicije, saj je bil materin oče, kmet Sadovnik na Peci (na Avstrijski strani Koroške) tudi »umetnik« - ljudski rezbar. Štefana je spodbujal tudi dr. Franc Sušnik in kulturna klima v šestdesetih letih na Koroškem je bila dovolj razgibana, da je bila odločitev, da se šola na Pedagoški akademiji, lažja. Nenazadnje je bila prav razstava Likovna umetnost mladih v takratnem Umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu, ki je poudarjala pomen likovne vzgoje mladih in naznanila razvoj likovne pedagogike v Sloveniji, tudi za Štefana Kresnika prava spodbuda. Na natečaj se je prijavilo kar 85 mladih avtorjev in člani žirije (Maks Kavčič, Karel Pečko in Mitja Schöndorfer), ki so bili hkrati pobudniki razstave pod okriljem takratnega Okrajnega odbora SZDL v Mariboru, so bili zadovoljni z velikim in kvalitetnim odzivom ter so imeli seveda vizije razvoja te dejavnosti. Štefan Kresnik je bil med avtorji, ki so jih še posebej opazili in njegovo delo so med petnajstimi izbranimi objavili tudi v katalogu. Bil je med prvimi generacijami, ki so se šolale na Pedagoški akademiji v Mariboru na smeri Likovna pedagogika. Poučevali so ga ugledni profesorji Lajči Pandur st., Maks Kavčič, Slavko Kores, Bojan Golja in Vlasta Tihec. Z diplomo, leta 1968, je postal učitelj tudi sam. Poučeval je likovno vzgojo na osnovnih šolah v Vuzenici, Radljah ob Dravi in v Podvelki. Med učenci njegove prva generacije na Osnovni šoli v Vuzenici sem bila tudi sama. Sprememba v poučevanju je bila res velika; pedagog je vzpodbujal našo ustvarjalnost in nam ob tem še predaval o umetnosti. Prvič smo slišali tudi o zgodovini umetnosti, o tem, kaj je umetnost in kulturna dediščina. Naučil nas je opazovati in najbolj prizadevne učence povabil še v likovni krožek. Mlade je znal iskreno navdušiti za likovno umetnost in leta 1970 je že dal pobudo za Koroško kolonijo mladih na Osnovni šoli v Vuzenici, ki jo je podprlo tudi vodstvo šole (ravnatelj Lojze Gobec). Sledili so uspehi in odmevnost Likovne kolonije, ki je danes prerasla v mednarodno ustvarjalno druženje mladih iz Slovenije, Avstrije, Italije in Madžarske. Ob delu z mladimi na šoli (poučeval je do leta 1986), vodenju krožkov in klubov mladih, šolskega razstavišča Lojzeta Šušmelja in tudi razstavišča ARS v Radljah ob Dravi (ustanovljen leta 1975, Kresnik ga je vodil petnajst let), pa je vseskozi tudi sam aktivno ustvarjal. Blizu so mu bile vse tehnike in izrazni načini, prepuščal se je intuiciji in trenutnemu navdihu. Z njegovimi deli sem se lahko seznanila že v osnovni šoli, saj nam jih je nemalokrat prinašal v šolo in jih komentiral. Pozneje sam ni veliko razstavljal, vedno pa skupaj s svojimi učenci. Nikoli ni iskal osebne potrditve na kakšni večji samostojni razstavi, pa vendar smo lahko kontinuirano sledili njegovemu delu. Skozi štiri desetletja njegovega ustvarjanja ne teče rdeča nit, da bi ga kot ustvarjalca lahko enostavno opredelili, je pa vsekakor prepoznaven. Kot pedagog je poznal različne tehnike in načine, tudi kot teoretik je spremljal razvoj likovne umetnosti, jo interpretiral, analiziral in pojasnjeval, zato je tudi njegovo delo odraz tega poznavanja. Postane nam bolj razumljivo, zakaj je tako raznolik v načinih in stilih. Ni izrazit figuralik, tudi krajinar ne, in v abstrahiranje je zašel prej kot ne spontano. Opredeljuje pa ga vehementna poteza in specifičen kolorit: močne barve, tudi ko slika najbolj »klasičen« motiv - portret. Vendar v njegovem registru barv najdemo tudi presvetljene tone; takšen način je vnesel v razpoloženjske krajine, ki jih je ujel na Jadranu. Čaru Istrskih in Dalmatinskih mest se umetniki nikoli niso mogli upreti, tudi Kresnik ne. Motivi se mu ponujajo sami, za razliko od onih, ki jih išče v domačih krajih na obronkih Pohorja in Kozjaka. Odrivanje še neodkritih pogledov na dolino reke Drave so zanj ustvarjalni izzivi. Pogled ujet na platno pa pomeni tudi za marsikaterega domačina presenečenje. Spet nas slikar uči gledati in opazovati. Ta vloga je Štefanu Kresniku dana in nikoli je ne pozabi izpostaviti. Vedno je pripravljen komentirati svoja dela, za vsakim motivom je vedno še kakšna njegova zgodba o nastanku slike ali kipa. Ostaja pedagog, čeprav se je preizkusil že na mnogih področjih, zlasti potem, ko se je odločil za svobodni poklic in je paleta njegovih aktivnosti postala vse bolj široka. Nastal je ATELJE KRESNIK, katerega kreativnemu vzdušju je sledila vsa družina. Atelje, ki je stanovanjska hiša in delovni prostor, je hkrati njihov dom in ustvarjalnica. Prepletajo se dejavnosti, kaže se ljubezen do dediščine, umetnosti in ustvarjalnosti.
Štirideset ustvarjalnih let je lahko obračun in prelomnica. Spominjanje in načrtovanje. Ideje rojevajo nove ideje. Številna priznanja, med njimi Priznanje Pedagoške akademije v Mariboru za uspešno kulturno in pedagoško delo (leta 1971), priznanje INSEA – združenja likovnih pedagogov Jugoslavije leta 1974, potem Kajuhovo priznanje za najuspešnejšega likovnega pedagoga na republiški razstavi učencev Osnovnih šol v Šoštanju leta 1982 ter več priznanj Zveze kulturnih organizacij Slovenije – najpomembnejše med njimi leta 1985 - odličje z zlatim listom za dejavno spodbujanje kulturnega življenja, kažejo, da je njegovo delo cenjeno tudi širše od lokalnega okolja, tudi prek meja države. Največje priznanje med vsemi pa so njegovi učenci (leta 1971 je ustanovil likovni klub Svetloba), ki nadaljujejo učiteljevo delo in poslanstvo.

Milena Zlatar

bibliografija

Švajncer, Janez: Postati in ostati slikar! Nedeljski dnevnik (6.1.1980) št.4, str. 8/ilustr.
Švajncer, Marija: Izvirna likovna govorica Stojana Brezočnika, PF Maribor, 1986
Fargstakt kulturmote som knot kontakter, Hallandsposten (27. 5. 1989) str. 8
Kumprej, Benjamin: Grafike Stojana Brezočnika, Koroški Fužinar 1990, št.3 str. 37 /ilustr.
Kumprej, Benjamin: Razstava grafik Stojana Brezočnika: Nova idejnost, Prepih (18.12. 1991) št. 20, str. 15 / ilustr. Kumprej, Benjamin: Brezočnikove slike v Levem devžeju, Prepih (16. 5. 1991) št. 12, str. 15
Novo v razstaviščih, Delo (22.1. 1992) št.17, str.6
Stojan Brezočnik razstavlja v Celovcu, Dnevnik (22.1.1992) št.20 str.16
H. G.: Razstava Stojana Brezočnika, Večer (22.1. 1992) št.7, str. 6
Marko Košan: prepih 97, september in B. Kumprej, napoved, Večer
Zlatar Milena: Odsevanja (1998, št.30,str.40)
Samo Šavc: intervju; Prepih (št 12, 1999)
Miro Petek, Večer (št. 229, 1999, str13) Kožar Jernej: Risba DZ 73/76, 2002
Simona Javornik: Slike z razstave, Prepih (št.6. 2002)
Simona Javornik.Umetnik kot človek ali človek kot umetnik, Koroški fužinar (št1, 2002)

nanašajoča besedila

Besedilo: Mario Berdič

Zoran Ogrinc

Opus koroškega slikarja, grafika in likovnega pedagoga Zorana Ogrinca sestoji iz širokega izbora likovnih tehnik, od olja in akrila na platnu, preko tempere, akvarela in risbe s tušem ali svinčnikom ter mešanih tehnik na papirju, do grafik in vitrailla, od koder povzame črno oblikotvorno konturo. Zoran Ogrinc se je že v študijskem obdobju usmeril v figuraliko pod vplivom slovenske "nove podobe", vendar pa je nagibal tudi k bolj klasično modernim izhodiščem liričnega romanskega izvora. Tako lahko v zgodnjem obdobju zaznamo daljne odmeve Modiglianijevega in Matissovega slogovnega vpliva, kasneje pa tudi reminiscence na geometrijsko stilizacijo na robu abstrakcije Marija Preglja in posamične Kleejeve sledove, predvsem v interpretaciji linije. V zadnjem obdobju se Zoran Ogrinc po eni strani spogleduje z dediščino ameriškega abstraktnega ekspresionizma, po drugi pa je zaznavno tudi umetnikovo občudovanje Roberta Rauschenberga, Juliana Schnabla in ne nazadnje Francesca Clementeja, katerih formalni vpliv je sicer komaj opazen, predvsem v smislu soobstajajoče časovno-prostorske večplastnosti. Umetnik se je v najnovejši likovnoustvarjalni fazi zadnjih štirih let slogovno usmeril v radikalnejšo obliko asociativne abstrakcije z reduciranim številom simbolično ali celo znakovno zasnovanih, bolj ali manj geometrijsko stiliziranih likovnih objektov, ohranjajoč pri tem značilno dihotomijo med risarsko ploskovitim in slikovitim pristopom v okviru istega likovnega dela. Izrazita kontura, pogosto nekromatično črna ali pa vpraskana s koničastim koncem čopiča, postane barvnim ploskvam tako ponovno enakovreden oblikotvorni element. Dvojnost je razvidna tudi v poigravanju z robnostjo ploskve, ki je enkrat ostro zaključena, drugič sfumatirana ali pa se barva enostavno preliva čez rob v obliki gestualnih intervencij ali dripinga. Avtor hkrati uvede novost večslojnega zapolnjevanja slikovne površine v smislu slikarskega palimpsesta, pri čemer uporablja tudi nekoč že poslikana platna, ki jih poljubno dopolnjuje in preslikava. Pomenljivo je, da ob tem zmeraj pušča vidne sledove prejšnjih slojev, kar je, na primer, razvidno tudi iz naslova obsežnega cikla Sledi. Simbolika takšnih sledov je večpomenska, saj jo lahko interpretiramo bodisi iz kulturnozgodovinskega ali iz psihološkega vidika, Ogrinc pa jo dodatno poudarja še s pomočjo rokopisnih letrizmov, kot simbola človeškega znanja in spoznanja. Na sledovih preteklosti se torej gradi bodočnost človeštva. Sledi pa so lahko čisto abstraktno likovnega pomena, kot na primer v triptihu Zelena, oranžna in modra sled. Vendar se se za abstraktnimi podobami pogosto skrivajo ženski liki. Novejše delo v okviru tematike sledov je velikoformatna slika Connection (Povezava), kjer si v številnih vodoravno valovitih slojih, na videz nepovezano, sledijo znana imena iz svetovne umetnostne zgodovine v obliki signatur, upodabljajoč en sam mogočen umetniškoustvarjalni veletok. Uporaba letrizmov je po eni strani lahko izključno simboličnega pomena, kadar so črke ali besede neprepoznavne, po drugi strani pa ima lahko čisto konkretno vsebino, kot na primer v delu Zvezde nad Taormino (Stars Over Taormina), kjer kot kuriozum nastopa tudi stilizirana riba. Slednjo tvori lik elipse, ki se poleg osnovnih geometrijskih likov trikotnika, pravokotnika in kroga, pogosto pojavlja na Ogrinčevih slikah. Iz omenjenih likov gradi umetnik asociativno abstraktne likovne objekte, ki pa jih upodablja čedalje bolj "kriptografsko", bodisi zakrito (latentno) ali zabrisano do neprepoznavnosti, napredujoč do samih meja radikalne abstrakcije. Nekdanja lirična pripovednost se tako umika bolj intenzivni psihološki ekspresiji.

bibliografija

Dela Štefana Marflaka v Galeriji ZDSLU, Delo, Ljubljana, 21. 10. 1988
Razstava del Štefana Marflaka v Galeriji ZDSLU, Dnevnik, Ljubljana, 28. 10. 1988
Aleksander Bassin, Likovni zapiski, Naši razgledi, 4. 11. 1988
Brane Kovič, Interferenca slikarskega spomina, Delo, Ljubljana, 6. 1. 1989
mir (Miro Petek), Marflak v Galeriji MK, Večer, Maribor, 18. 10. 1989
Dela Štefana Marflaka v Labirintu, Delo, Ljubljana, 9. 1. 1990
Kabaret 91, Večer, Maribor, 28. 12. 1990
Jernej Novak, Drama nasprotij in konfliktov, Slovenec, Ljubljana, 26. 6. 1993

bibliografija

1953-1960

1953
  • ŠTEFAN ERŽEN Lamut, Mole, Borčić, Razstava v Prešernovem februarju. Novo mesto, Križatija, februar 1953.   (razstavni katalog)
  • ŠTEFAN ERŽEN Umetnostna razstava v Novem mestu Naši razgledi, Ljubljana, II, 28. 2. 1953, št. 4, p. 23
  • ŠTEFAN ERŽEN Slikarska razstava v Novem mestu Dolenjski list, Novo mesto, IV., 13. 3. 1953, št. 10, p. 6
  • ŠTEFAN ERŽEN Lamut, Mole, Borčić razstavljajo v Ljubljani Dolenjski list, Novo mesto, 5. 6. 1953, IV, št. 22, p. 22 - ŠTEFAN ERŽEN Slikarji Lamut, Mole, Borčić v Mali galeriji Tovariš, 19. 6. 1953, IX, št. 25, p. 699
  • ŠTEFAN ERŽEN Po razstavi treh novomeščanov Naši razgledi, Ljubljana, 20. 6. 1953, II, št. 12, p. 22
  • VLADIMIR LAMUT Bogdan Borčić in lzidor Mole Slovenski poročevalec, 6. 6. 1953, XIV, št. 131, p. 7
1956
  • LUC MENAŠE Razstava Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije Naši razgledi, Ljubljana, 10.3. 1956, V; št. 5, pp.   117 – 118
1958
  • LUC MENAŠE Avtoportret na Slovenskem Ljubljana, Moderna galerija, oktober 1958, p. 61 (razstavni katalog)
  • PAVLE VASIĆ Savremeni slovenački likovni umetnici Politika Beograd, 24. 11. 1958, LV, št. 16329, p. 7
  • Č. Š. Avtoportreti govorijo Tovariš, 26. 10. 1958, XIV, št. 42, p. 1143
  • M. S. Petorica o sebi. lzložba slika i kipova mladih slovenskih umjetnika u salonu
  • ULUH Vjestnik, 21. 12. 1958, XIX, št. 4364, p. 6
1959
  • J. DEPOLO Mladi gosti. lzložbe grupe slovenskih slikara u zagrebačkim salonima Vjestnik, 15. 1. 1959, XX, št.   4383, p. 4
  • ŠTEFAN ERŽEN Podobe zamišljenosti. Bogdan Borčić razstavlja v Mestnem muzeju v Kranju Glas Gorenjske, 10.   4. 1959, XII, št. 28, p. 5
  • RADE PREDIĆ Riječki salon 59. Jedna značajna smotra naše savremene umetnosti Mladost, IV, 16. 9. 1959, št.   153, p. 11
  • IK (IVAN KOMELJ) Borčićeva »Komiža« v Dolenjskem muzeju Dolenjski list, Novo mesto, 22. 10. 1959, X, št. 42,   p. 7
  • /intervju z umetnikom/; Umetnost zbližuje ljudi Dolenjski list, Novo mesto, 29. 10. 1959, X, št. 43, p. 5
  • Razstave v Zagrebu Naši razgledi, Ljubljana, 14.3.1959, p. 116
1960
  • B.(OGDAN) POGAČNIK Skupina mladih Delo, Ljubljana, 2. 9. 1960, II, št. 240, p. 5
  • C. ZLOBEC Odličan nastup mladih u Jakopičevom paviljonu Telegram, 2. 9. 1960, I, št.19, p. 7
  • R. PUTAR Mala likovna kronika. Umjetnost u revoluciji Čovjek i prostor, Zagreb, št. 95, februar 1960

1961-1970

1961
  • Trije slikarji Ljubljanski dnevnik, 29. 9. 1961, XI, št. 227, p. 4
  • GILLO DORFLES La IV Mostra Internazionale dell'incisione a Lubiana Domus (Milano), oktober 1961, št. 383, p. 38
  • JANEZ MESESNEL V Jakopičevem paviljonu razstavljajo Borčić, Horvat in Urbančič Delo, Ljubljana, 30. 9. 1961,   III, št. 268, p. 5
  • FRAN ŠIJANEC Sodobna slovenska likovna umetnost. Maribor, Založba Obzorja, 1961, p. 231
  • Borčić, Horvat, Urbančič Jakopičev paviljon, Ljubljana, 1961 (razstavni katalog)
  • IGOR TORKAR – ZLATOUST Kulturna kronika Pavliha, Ljubljana, 6. 10. 1961
1962
  • LADO SMREKAR Borčić in Kugler razstavljata v Kostanjevici Dolenjski list, Novo mesto, 31. 10. 1962, Xlll, št. 44, p. 5
1964
  • PETER BAUM Ausbruch aus der Provinz. Zur Ausstelung moderner slowenischer Graphik im Wiener  Künstlerhaus Neue Zeit (Gradec), 15. 3. 1964
  • JOHANN MUSCHIK Slowenien, Paradies der Graphik Neues Österreich (Dunaj), 11. 9. 1964
  • ADOLF FROHNER Aus den Zeichenateliers Slowenien? Volksblatt, Dunaj, 25. 3. 1964
  • KARL MARIA GRIMME Geringfügige Eindrücke lösen Bildideen aus Östereichische neue Tageszeitung, Dunaj,   11. 3. 1964 S
  • CHMELLER Propaganda, dingmagi, souvenir Kurir, Dunaj, 9.3.1964
  • hg. Von der Byzantinik zum Surrealismus Arbeiter Zeitung, (Dunaj), 11. 3. 1964
1966
  • A.(LEKSANDER) BASSIN Nova skupina Ljubljanski dnevnik, 28. 4. 1966, XVI, št.115, p. 7
  • MARIJAN TRŠAR Borčić, Golob, Jarm, Lenassi, Urbančič. Ljubljana, Mestna galerija, april-maj 1966. (razstavni   katalog)
  • J.(ANEZ) MESESNEL Trije in dva v Mestni galeriji Delo, Ljubljana, VII, 10. 5. 1966, št. 123, p. 5
  • J.(ANEZ) M.(ESESNEL) Trije naši znanci razstavljajo. Borčić, Golobova in Jarm razstavljajo v ljubljanski Mestni   galeriji (z Lenassijem in Urbančičem) Dolenjski list, Novo mesto, 19. 5. 1966, XVII, št. 19, p. 7
  • MARIJAN TRŠAR Borčić, Golob, Jarm, Lenassi, Urbančič v ljubljanski Mestni galeriji Naši razgledi, Ljubljana, 28.   5. 1966, XV, št. 10, p. 206
  • IGOR ZIDIĆ Grafici i grafomani. IV. Zagrebačka izložba jugoslovenske grafike Telegram, VII, 10. 6. 1966, št. 319,   p. 8
  • B.(RANKO) RUDOLF Oblikovanje globoko subjektivnega sveta (štirje gosti v mariborskern salonu Rotovž) Večer,   Maribor, 30. 6. 1966, XXII, št. 150, p. 8
  • M.(ELITA) Se (STELE-MOŽINA) Borčić Bogdan. Enciklopedija likovnih umjetnosti 4, Zagreb 1966, p. 667
1968
  • IVAN SEDEJ Bogdan Borčić-grafika. Galerija Grafički kolektiv Beograd, februar 1968 (razstavni katalog)
  • A.(LEKSANDER) BASSIN, Borčićeva grafika. lz likovnega sveta Dnevnik, Ljubljana, 4. 6. 1968, XVIII, št. 151, p. 8
  • JANEZ MESESNEL Borčić v Koncertnem ateljeju DSS. Likovna umetnost Delo, Ljubljana, 5. 6. 1968, X, št. 153, p.   5
  • ALEKSANDER BASSIN Bogdan Borčić. Naši sodobni slikarji in kiparji Delo, Ljubljana, 8. 6. 1968, X, št. 156, p. 17
  • IVAN SEDEJ Bogdan Borčić. Gorenjski muzej Kranj, Galerija v Prešemovi hiši, junij-avgust 1968 (razstavni   katalog)
  • MELITA STELE-MOŽINA Bogdan Borčić. Ljubljana, Mala galerija, avgust 1968. (razstavni katalog)
  • J.(ANEZ) MESESNEL Uspešen proces ustvarjanja. Ob razstavi Borčićevih grafik v ljubljanski Mali galeriji Delo,   Ljubljana, 18. 8. 1968, X, št. 225, p. 2
  • ALEKSANDER BASSIN V tradiciji in zunaj nje Sodobnost, 1968, XVI, št. 11, p. 1168
  • IVAN SEDEJ Borčić - med grafiko in slikarstvom Sinteza, marec 1968, št. 9, pp. 10-13
  • IVAN SEDEJ. »Prisotnosti«. Moderna galerija Ljubljana. Uvod v katalog.
  • IVAN SEDEJ. Bogdan Borčić Galerija v Prešernovi hiši, Gorenjski muzej Kranj. (zloženka)
  • MARIJAN TRŠAR Bogdan Borčić v Mali galeriji Naši razgledi, Ljubljana, 7. 9. 1968.
  • W. BARTEN Sloweenske meesters Schiedam, Elsevier, Nizozemska, 10. 2. 1968
  • A. BASSIN Večer, Maribor, 29. 8. 1968 /202 Večer, Maribor, 14. 6. 1968 / 139
1969
  • B.M. Bogastvo vojvodžanskog pejsaža. Slovenački grafičar Bogdan Borčić o sebi i savremenoj vojvodžanskoj   umetnosti Dnevnik (Novi Sad), 25. 4. 1969, XXVII, št. 8075, p. 11
  • IVAN SEDEJ Ribiški simboli v umetnosti Bogdana Borčića Obzornik, avgust 1969, št. 8, pp. 592-602
  • SIEGFRIED STRASSER Unter uns gesagt… Slovenska grafika Internationales Studentenheim, Dunaj. (zloženka   razstave).
1970
  • MARIJAN TRŠAR Grafika Bogdana Borčića v Mali galeriji. Hoja za poustvarjeno lepoto Maribor, 1970, pp. 84-85
  • Jugoslovenski sauremenici. Ko je ko u Jugoslaviji. Založba Hronometar, Beograd, 1970.
  • CHRISTIAN ALLÈGRE Subjectivités d'ici et d' ailleurs. Le devoir, 26.9. 1970, p. 13.
  • JANEZ MESESNEL Razstava DSLU Delo, Ljubljana, 16.6. 1970, št. 161

 

1981-1990

1981
  • IVAN SEDEJ, SRETO BOŠNJAK, SUZANNE OTLET, MELITA STELE - MOŽINA, TOMAŽ BREJC Bogdan Borčić   Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon in Galerija Mladinske knjige, 20.3. - 12.4. 1981 (razstavni katalog - namesto   uvoda odlomki iz že objavljenih besedil navedenih avtorjev).
  • T.I. Razstavlja Bogdan Borčić Večer, Maribor, 31.3. 1981, XXXVI, št. 74, p. 6, il.
  • M.(ARLEN) PREMŠAK Ob razstavi Borčićevih grafičnih listov v Slovenj Gradcu, Spirala kot sistem znakov Večer,   Maribor, 5. 5. 1981, XXXVI, št. 101 (10138), p. 6
  • KAREL PEČKO Bogdan Borčić Odsevanja, 15. 5. 1981, III, št. 8-9, p. 31, il.
  • ZORAN KRŽIŠNIK Bogdan Borčić Ljubljana, Mala galerija, 1. 9. - 4. 10. 1981 (razstavni katalog)
  • MILAN DEKLEVA, (BOGDAN BORČIĆ) Razgovor z akademskim slikarjem Bogdanom Borčićem. Čutna jedra   (ne)vidnega. Ob razstavi v Mali galeriji Dnevnik, Ljubljana, 3.9. 1981, XXX, št. 239, p. 5, il.
  • JANEZ MESESNEL Ploskev in znak kot geometrijski prostor. Ob samostojni razstavi grafičnih listov  akademskega slikarja in grafika, profesorja Bogdana Borčića Delo, Ljubljana, 4. 9. 1981, XXIII, št. 204, p. 5
  • PLANINKA MIKULIĆ Likovna panorama. Ljubljana, Bogdan Borčić Odjek, 15. - 30. 9. 1981, št. 18, p. 11
  • FRANC ZALAR Matematično čiščenje likovne vizije. V Mali galeriji razstavlja grafike Bogdan Borčić Dnevnik,   Ljubljana, 25. 9. 1981, XXX, št. 261, p. 6
  • IVAN SEDEJ Slike, risbe in grafike Bogdana Borčića Republika, 1981, št. 145, p. 8 Ljubljana: Bogdan Borčić.   Odjek, Sarajevo, 15. 9. 1981
  • Najnovejše grafike Bogdana Borčića Dnevnik, Ljubljana, 1.4.1981, XXX, št. 237
  • Bogdan Borčić v Mali galeriji Večer, Maribor, 1.9. 1981, XXXVI, 201
1982
  • M.Z.(MARJAN ZLOBEC) Jakopičeva nagrada za Borčićev grafični opus Delo, Ljubljana, 13. 4. 1982, XXIV, št. 86,   p. 8
  • Sinoči so v Moderni galeriji podelili Jakopičevo nagrado - najvišje priznanje za likovnega umetnika. Borčićeve   grafike Dnevnik, Ljubljana, 13. 4. 1982, XXXI, št. 101, p. 6
  • JANEZ ZADNIKAR, (BOGDAN BORČIĆ) Sodobniki. Bogdan Borčić, slikar in grafik Teleks, 29. 4. 1982, XXXVIII, št.   17, p. 12, il.
  • M. Z. Letošnjo Jakopičevo nagrado so podelili Bogdanu Borčiću Primorski dnevnik, Trst, 1. 5. 1982, XXXVIII, št.   90 (11218), p. 6
  • BARBARA BORČIĆ Bogdan Borčić, Znamenja, 1979-1980, jedkanice, Ljubljana, Galerija Ars, 6. - 26. 5. 1982   (razstavni katalog)
  • FRANC ZALAR Demistifikacija motiva. V galeriji Ars razstavlja grafiko Bogdan Borčić Dnevnik, Ljubljana, 20. 5.   1982, XXXI, št. 135, p. 6
  • MELHA (MELIHA) HUSEDŽINOVIĆ Gravura e desenho contemporaneo jugoslavo, Lisboa/Lizbona, Fundaçáo   Calouste Gulbenkian, maj - avgust 1982 (razstavni katalog - skupen za vse predstavitve razstave na   Portugalskern).
  • INGE MORZÉ Ein Fenster zur Kunst. 10 Jahre GrafiksammIung der Österreichischen Draukraftwerke AG - Kunst   am Arbeitsplatz Die Brücke, pomlad 1982, VIII, št. 1, p. 30, il. (razstavni katalog - članek v reviji je hkrati tudi   razstavni katalog).
  • IVAN SEDEJ Problem kontinuitete Ljubljana, Mestna galerija, september – oktober 1982 (razstavni katalog).
  • ZORAN KRŽIŠNIK Bogdan Borčić Sarajevo, Galerija grafike Energoinvesta, 11. (razstavni katalog).
  • NIKOLA KRSTIĆ Likovni život. Nezanimljivi akademizam. Izložba Bogdana Borčića u Energoinvestovoj Galeriji   grafike Sarajevske novine, 24. 11. 1982
  • BARBARA BORČIĆ Bogdan Borčić Banja Luka, Umjetnička galerija, 16. 12. 1982 - 3. 1. 1983 (razstavni katalog).
  • D.(EJAN) SOČANSKI 0 školjkama i grafikama Glas, Banja Luka, 20. 12. 1982
  • MILENA ZLATAR Razstava del koroških likovnih umetnikov in častnih občanov (uvod v katalog) Slovenj Gradec,   Galerija likovnih umetnosti, 1982 (razstavni katalog)
  • Bogdan Borčić, 11 grafičkih listova Varaždin, Atlas art agencija Sebastian, december 1982 (razstavni katalog -   obvestilo o razstavi). Nagrade. Jakopičeva nagrada. Bogdan Borčić, Sinteza, december 1982, št. 58, 59, 60, p.   12
  • LEV MENAŠE O problemu kontinuitete Naši razgledi, Ljubljana, 5. 11. 1982, št. 2
  • Jakopičeva nagrada Bogdanu Borčiću Delo, Ljubljana, 13.4. 1982, XXIV, 86, 1
  • /notica/ Komunist, 14.4. 1982, XL, p. 15 /notica/ Dnevnik, Ljubljana, 13.4. 1982, XXXI, 101,3
1983
  • DEJAN SOČANSKI Preobražaji školjke. Djela Bogdana Borčića, osjetijivo se kreču tragom najvažnijih  umetničkih tokova Glas, Banja Luka, 5. 1. 1983
  • (bg) Odprli jo bodo v četrtek. V galeriji Tržaške knjigarne razstava slovenskega grafika Bogdana Borčića   Primorski dnevnik, Trst, 23. 1. 1983, XXXIX, št. 18 (11434), p. 3
  • M. Z. (MARjAN ZLOBEC) Štiri razstave grafika B. Borčića. Profesor na ALU se je predstavil v Sarajevu, Banjaluki   in Varaždinu - Še v Trstu Delo, Ljubljana, 25. 1. 1983, XXV, št. 19, p. 6
  • ŠPELCA ČOPIČ Bogdan Borčić, Trst Galerija TK, 27. 1. - 17. 2. 1983 (razstavni katalog)
  • Sinoči v galeriji Tržaške knjigarne. Odprtje razstave grafik Bogdana Borčića Primorski dnevnik, Trst, 28. 1.   1983, XXXIX, št. 22 (11438), p. 2, il.
  • MELIHA HUSEDŽINOVIĆ Savremena jugoslovenska grafika i crtež Banjaluka, Umjetnička galerija, 3. 2. - 27. 2.   1983 (razstavni katalog - fotokopija tipkopisa).
  • m. r. Bogdan Borčić v galeriji TK Primorski dnevnik, Trst, 1. 3. 1983, XXXIX, št. 49 (11465), p. 4, il.
  • ALEKSANDER BASSIN Grafički trenutak SR Slovenije Niš, Galerija »Niš«, 18. 3. - 1. 4. 1983 (razstavni katalog -   skupen za vse predstavitve razstave: Varaždin, Galženica, Čačak, Koprivnica)
  • ANDREJ SMREKAR Kronike. Dolenjska likovna kronika, januar 1980 - oktober 1982 Sinteza, december 1983, št.   61, 62, 63, 64, p. 179
  • IBRAHIM KRZOVIĆ Kronike. Sarajevska likovna kronika, januar - oktober 1982 Sinteza, december 1983, št. 61,   62, 63, 64, p. 195
  • Š. ČOPIČ V galeriji tržaške knjigarne razstava slovenskega grafika Bogdana Borčića Primorski dnevnik, Trst,   23. 1. 1983
1984
  • BARBARA BORČIĆ Bogdan Borčić - znamenja, Bogdan Borčić, grafike, Ljubljana, Avla Instituta Jožef Stefan, 7.   3.- 2. 4. 1984 (razstavni katalog)
  • META GABRŠEK-PROSENC Razstava Društva likovnih umetnikov Maribor v Rotovžu. Individualno v skupinskem   Večer, Maribor, 12. 5. 1984, XXXIX, št. 109 (11056), p. 8
  • JANEZ MESESNEL Individualno, brez šol in skupin Delo, Ljubljana, 19. 5. 1984, XXVI. št. 115, p. 3
  • META GABRŠEK-PROSENC Razstava članov Zveze DSLU Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič,   december 1984 - januar 1985 (razstavni katalog)
  • Bin (ALEKSANDER BASSIN) Borčić Bogdan, Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, A-J Jugoslavenski  leksikografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb, 1984, p. 158, il.
  • MARJAN TRŠAR Kako nastaja grafični list Ljubljana, ZDSLU, 1984
  • TIHOMIR PINTER Bogdan Borčić, slikar in grafik. V: Umetnik v ateljeju (avtor intervjujev ALEKSANDER BASSIN)   Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1984, pp. 28 - 31
1985
  • M.(ARLEN) PREMŠAK Zgoščena sporočilnost. Ob razstavi del Bogdana Borčića v Savinovern razstavnem   salonu v Žalcu Večer, Maribor, 25. 2. 1985, XLI, št. 46, p. 4
  • LEV MENAŠE Grafika tedna. 8. Bogdan Borčić: Veliki list s školjkami, barvna jedkanica in akvatinta, 1972   Dnevnik, Ljubljana, 9. 3. 1985, XXXIV, št. 66, p. 12, il.
  • META GABRŠEK-PROSENC Bogdan Borčić, izložba grafika Niš, Galerija savremene likovne umetnosti - lzložbeni   paviljon u Tvrdavi, 15. - 24. 4. 1985 (razstavni katalog)
  • JANEZ MESESNEL Obletnica in tradicija Delo, Ljubljana, 18. 5. 1985, XXVII, št. 114, p. 4.
  • MILENA ZLATAR I. Koroški likovni bienale Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti, junij -julij 1985 (razstavni   katalog)
  • BRANE KOVIČ Mednarodni grafični bienale. Med tehnično dovršnostjo in intimo Delo, Ljubljana, 27. 7. 1985,   XXVII, št. 172, p. 17
  • JEŠA DENEGRI Grafika 1950-1980 in
  • IVAN SEDEJ Grafika u Sloveniji, Jugoslovenska umetnost XX veka. Jugoslovenska grafika 1950-1980 Beograd,   Muzej savremene umetnosti; Sarajevo, Umjetnička galerija BiH; Novi Sad, Galerija savremene likovne   umetnosti; Skopje, Muzej na sovremenata umetnost; Priština; Galerija umetnosti: Zagreb, Galerija suvremene   umjetnosti; Ljubljana, Moderna galerija; Cetinje, Umjetnički muzej SR Crne gore, oktober 1985 - oktober 1986   (razstavni katalog)
1986
  • JOSIP ŠKUNCA lzložbe. Borčić, Šubic, Tisnikar. Uz gostovanje Društva likovnih umetnikov Maribor u Zagrebu, u   Galeriji Uirich Vjesnik, Zagreb, 10. 3. 1986
  • META GABRŠEK-PROSENC Znamenja, 1979-1983. Grafike in objekti. Bogdan Borčić Celje, Likovni salon,   marec - april 1986; Koper, Galerija Meduza, maj 1986 (razstavni katalog)
  • BRANE KOVIČ Od motiva k ploskvi Delo, Ljubljana, 26. 12. 1986, št. 300, p. 6
  • JURE MIKUŽ Borčić in dileme minimalizma. Ljubljana, Moderna galerija, 1986. (razstavni katalog)
  • JUDITA KRIVEC Bogdan Borčić. Razstava grafik iz cikla obale in pomoli. Slovenj Gradec, Razstavišče »dr. Stane   Strnad«, 1986 (zloženka)
  • BOGOMIR CELCER Predstavlja se slikar Bogdan Borčić. Iz cikla obale in pomoli. Koroško zdravstvo, 1986, p. 16
  • M.Z. Nagrajen na Norveškem in Poljskem Delo, Ljubljana, 3.11. 1986
1987
  • MILČEK KOMELj Povojna slovenska upodabljajoča umetnost Naši razgledi, Ljubljana, 25.12. 1987, XXXVI, št. 24,   pp. 719-720
  • JEŠA DENEGRI Kontinuitet modernizma 0djek, Sarajevo, 15.1. 1987, XL, št. 1, p. 20
  • META GABRŠEK-PROSENC Radikalna vrnitev k sliki in njenim elementom Večer, Maribor, 20. 11. 1987, št. 271,   p. 14 (popravek: Večer, Maribor, 24. 11. 1987, št. 274, p. 10)
  • FRANC ZALAR Slika kot čista barvna misel. Ljubljanski dnevnik, 7.1. 1987, 1, XXXVI, št. 5, p.12
  • MARLEN PREMŠAK Ustvarjalna nadgradnja likovne tradicije Večer, Maribor, 16. 5. 1987
  • JUDITA KRIVEC Bogdan Borčić Odsevanja, Slovenj Gradec, 15. 3. 1987, V, št. 15/16, p. 28, il.
  • JUDITA KRIVEC 11 + 1 La Louvier, Belgija, Centre de la gravur, 1987 (razstavni katalog)
  • Trijenale grafike (ciril.) Politika ekspres, Beograd, 9. 10. 1987
  • M.G.P. Grafike in slike Bogdana Borčića Večer, Maribor, 20.10. 1987, XLIII, št. 244 (12 195), p. 10
  • Bogdan Borčić. V: Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987, p. 329
  • z.r. »1re Trienale Internationale de la Gravure Contemporaine 1987« Luxemburger Wort, 18.5. 1987
1988
  • I. K. UHL Bogdan Borčić in der Galerie Schnitzer Kärntner Landeszeitung, 27. 10. 1988, XXXVIII, št. 43, p. 6
  • B.(ERNDT) C.(ZESHNER) Meditative Grafik Kleine Zeitung, Celovec, 29. 10. 1988, št. 252, p. 45
  • Bogdan Borčić v galeriji Schnitzer Naš tednik, 26. 10. 1988, XXXX, št. 43, p. 6
  • JANEZ MESESNEL Mala grafika Delo, Ljubljana, 24. 6. 1988, št. 146, p.6
  • SUZANE OTLET, IVAN SEDEJ, SRETO BOŠNJAK, ZORAN KRŽIŠNIK Bogdan Borčić
  • Razstavišče Kograd, Dravograd, 1988 (zloženka razstave) (na zloženki so objavljeni odlomki iz že objavljenih   besedil navedenih avtorjev)
1989
  • JEŠA DENEGRI Bogdan Borčić. JASMINA TUTOROV Prostori slike Bogdana Borčića. V katalogu: Slike prostora -   prostori slike. Savremena galerija Zrenjanin, 1989 (razstavni katalog)
  • BARBARA BORČIĆ Organizacija slikovnega polja. Bienale slovenske grafike, Novo mesto (razstavni katalog);   (osebna razstava, p. 198)
  • JANEZ MESESNEL Slovensko grafično zrcalo Delo, Ljubljana, 1989, XXXI, št. 149
  • META GABRŠEK-PROSENC Likovno delo meseca, Bogdan Borčić, Odvzemanje, Cankarjev dom, (zloženka), XII,   1989; dokumentacija: Ljubljanski dnevnik, 1. 12.1989; Večer, Maribor, 1. 12. 1989, XLV, št. 277 (12936), p. 16
  • IVAN SEDEJ 1. bienale slovenske grafike Otočec Likovne besede, Ljubljana, julij 1989, št. 10,11, pp. 56 – 61
  • FRANC ZALAR 18. mednarodni bienale grafike Dnevnik, Ljubljana, 31.8. 1989, št. 236, p. 8
  • VON LARISSA KRAINER Reduktion mal zwei Neue Volkszeitung, 21. 9. 1989
  • Bogdan Borčić. Contemporary Art Print of the World. II. knjiga, Kioto, 1989, pp. 718 - 719
  • BERND CZECHNER Unter der alten Linde… Kleine Zeitung, 15. 8. 1989
1990
  • LJUBEN PAUNOSKI tekst – (zloženka) Narodni muzej, Ohrid
  • ALEKSANDER BASSIN Obnova grafične tradicije Naši razgledi, Ljubljana, 25. 5. 1990, XXXIX
  • BRANISLAV VALUŠEK Ljubljanska grafična škola Novi list, Reka, 25. 4. 1990
  • JUDITA KRIVEC-DRAGAN Prisotnost geometrije v sodobni slovenski umetnosti, (razstavni katalog) v TKG, Trst,   28. 6. - 19. 7. 1990
  • JANEZ MESESNEL in MILČEK KOMELJ Krkina likovna delavnica II. v Galeriji Krka 29. 10. 1990 (razstavni katalog)

 

1971-1980

1971
  • LUC MENAŠE Borčić, Bogdan, Evropski umetnostno zgodovinski leksikon. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1971, p.   262
  • Bogdan Borčić. Veliki splošni leskikon, II. knjiga. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1971, p. 474
1972
  • IVAN SEDEJ Bogdan, Borčić Likovni salon Kočevje, december 1971-januar 1972. (razstavni katalog)
  • IVAN SEDEJ Bogdan Borčić-Zdenka Golob. Razstava grafičnih del. Likovni salon Celje, marec 1972. (razstavni   katalog)
  • IVAN SEDEJ Bogdan Borčić Koper, Galerija Loža; april 1972. (razstavni katalog)
  • IVAN SEDEJ Bogdan Borčić. Prisotnosti Ljubljana, Moderna galerija, oktober-november 1972. (razstavni   katalog).
  • SERGIO MALDONADO Os mestres iugoslavos da gravura na Reitoria. Estado de minas, 10. 11. 1972
1973
  • IVAN SEDEJ Bogdan Borčić - grafika. Galerija Grafički kolektiv Beograd, marec 1973. (razstavni katalog)
  • KOSTA VASILJKOVIĆ Tajna školjke Večerne novosti, Beograd, XXI, 30. 3. 1973, p. 27
  • Bogdan Borčić v Grafičnem kolektivu Delo, Ljubljana, 29. 3. 1973, XV, št. 86, p. 7
  • TEA DOMINIKO Zapisi o morju Prosvetni delavec, 30.3. 1973, XXIV, št. 6, p. 13
  • SRETA BOŠNJAK Rukopis vremena. Bogdan Borčić: Grafika - Galerija Grafičkog kolektiva u Beogradu Književne   novine, Beograd, 1.4. 1973, XXV, št. 436, p.8
  • MARIJAN TRŠAR Še več razstav - lopata in nenadomestljivost umetniške govorice Dnevnik, Ljubljana, 3. 4.   1973, XXII, št. 91, p. 5
  • IVAN SEDEJ Bogdan Borčić. Kleine Galerie im Künstlerhaus Klagenfurt, oktober-november 1973. (razstavni   katalog)
  • GRETE MISAR Sensibilität in strenger Formensprache Kleine Zeitung, Celovec, 17. 10. 1973
  • Ein Exzellenter Graphiker Volkszeitung, Celovec, 18. 10. 1973
  • ed., Diesmal ziemlich mehr über die Muschel Kärntner Tageszeitung, Celovec, 19. 10. 1973
  • GEHILDE LEILER Modellfall eines Graphikers Kärntner Tageszeitung, Celovec, 1. 11. 1973
  • IVAN SEDEJ Borčićeva grafika v Celovcu. lz likovnega sveta Ljubljanski dnevnik, 21. 11. 1973, XXII, št. 318, p. 5
  • SALLY WALSH Graphics Crack the Iron Curtain Democrat and Chronicle, Roechester, New York, 10. 12. 1973
  • CYRIL BARRETT The Biennale of Graphics, Ljubljana, 1973 Studio International, London, december 1973, vol.   186, št. 961, p. 229
  • PAVLE VASIČ Raznovrstnost težnji u skulpturi Politika, 7. 4. 1973
  • SANDI SITAR Umetnost med ljudmi. Razstava grafike Zdenke Golob in Bogdana Borčića v Inštitutu Jožef Štefan   Dnevnik, Ljubljana, 23. 5. 1973, XXII, št. 138
  • JANEZ MESESNEL Dela slovenskih umetnikov z motivi iz NOV Delo, Ljubljana, 22.5. 1973, XV, št. 137, p.8
  • Mostra grafica di Zdenka Golob / Bogdan Borčić Galeria del Centro friulano arti plastiche Videm / Udine, 1973
  • Bogdan Borčič. Mladina, 5.6. 1973, št. 22, p. 18
1974
  • JURE MIKUŽ Magične razsežnosti slovenske grafike. Debenjakov cikel opozarja na značilnosti, ki zaznamujejo   sodobno slovensko grafično tvornost Delo, Ljubljana, 14. 12. 1974, XVI, št. 290, p. 23
  • IVAN SEDEJ Taboriščni ciklus Borčićevih grafik Borec, št. 12, pp. 697 – 700, il.
1975
  • GRETE MISAR Künstlerische Brücken zwischen drei Landern Kleine Zeitung, Celovec, 12. 10. 1975
  • Überraschungen sind vorbei Kärntner Tageszeitung, Celovec, 15. 10. 1975
  • IVAN SEDEJ Bogdan Borčić Ljubljana, galerija Labirint, december 1975. (razstavni katalog).
  • FRANC ZALAR Čarovnik s školjkami Ljubljanski dnevnik, 10. 12. 1975, XXIV, št. 335, p. 5
  • JANEZ MESESNEL Nekaj o školjkah Delo, Ljubljana, 23. 12. 1975, XVIII, št. 297, p. 8
  • JURIJ GUSTINČIČ Jugosloveni na Medisonskoj aveniji (ciril.) Politika, 24.5. 1975, p. 5
  • Grafika Bogdana Borčića Večer, Maribor, 10.12.1975, XXXI, 285, 8513
  • Sto listov ljubljanske grafične šole v drugem kraju Delo, Ljubljana, 20.3.1975, XVII, 66
1976
  • SALLY WALSH Human Condition as seen by Artists Democrat and Chronicle, (Roechester, New York), 10. 1.   1976
  • MARIJAN TRŠAR Grafike Bogdana Borčića Naši razgledi, Ljubljana, 16. 1. 1976, XXV, št. 1, p. 17
  • PAUL CASO Gravures de Bogdan Borčić. La Passion de la Coquille, le Soir, Bruselj, 28. 2. 1976
  • SUZANNE OTLET Bogdan Borčić a la Galerie le Creuset Salons des Arts, Bruselj, februar 1976, p. 33
  • ALAIN VIRAY Bogdan Borčić Magicien de L'insolite, la Derniere Heure, Bruselj, 17. 2. 1976
  • STEPHAN RAY Expositions - Bogdan Borčić la Libre Belgique, Bruselj, 27. 2. 1976
  • IVAN SEDEJ Bogdan Borčić Bruxelles/Bruselj, Galerie Le Creuset, 14. 2.-5. 3. 1976 (razstavni katalog).
  • SUZANNE DE CONINCK L'ecole de gravure de Ljubljana Pariz, Centre culturel de la république socialiste   féderative de Yougoslavie, februar – marec, 1976 (razstavni katalog).
  • MARIJAN TRŠAR Bienalski postskriptum. Kritični zapiski o največji jugoslovanski grafični manifestaciji širokih   mednarodnih razsežnosti Naši razgledi, Ljubljana, 12. 3. 1976, XXV, št. 5 (580), pp. 127-128.
  • IVAN SEDEJ Prisotnosti. Bogdan Borčić, razstava grafik Ljubljana, Moderna galerija, 21. 10. - 14. 11.1976   (razstavni katalog, literatura o umetniku BOGDAN BADOVINAC)
  • JANEZ MESESNEL Sto polžjih hišic. Antološka razstava grafik prof. Bogdana Borčića v spodnjih prostorih   Moderne galerije Delo, Ljubljana, 9. 11. 1976, XVIII, št. 262, p.8, il.
  • FRANC ZALAR Ob grafični razstavi Bogdana Borčića v Moderni galeriji. Variacije na temo školjke Dnevnik,   Ljubljana, 11. 11. 1976, XXV, št. 308, p.5
  • ALEKSANDER BASSIN Likovni zapiski, Borčićeva retrospektiva Naši razgledi, Ljubljana, 26. 11. 1976, XXV, št. 22   (597), p. 593
  • Likovna odmeva. Razstava del Bogdana Borčića v Belgiji Naši razgledi, Ljubljana, 26. 11. 1976, XXV, št. 22 (597),   p. 602
  • L.L.SOSSET. Arts, antiques, auctions. Fevrier 1976
  • JANEZ MESESNEL Nekaj o školjkah Delo, Ljubljana, december 1976
  • PHILIPPE ROBERTS-JONES La gravure ou l'empreinte du temps V: Premiere exposition Internationale de   Gravure Château de l'Hermitage, Condé – Bon – Secours, 22.8. – 26.9. 1976 (razstavni katalog)
1977
  • ALEKSANDER BASSIN lzložbe. Ljubljana. Bogdan Borčić Umetnost, marec – junij 1977, št. 52-53, p. 109, il.
  • TINCA STEGOVEC lz likovnega sveta. Retrospektiva Bogdana Borčića Prosvetni delavec, 10. 6. 1977, št. 11, p.7,   il.
  • JANEZ MESESNEL Kronike. Ljubljanska kronika Sinteza, april 1977, št. 38, 39, 40, p. 144
  • J. H. (JOŽE HORVAT) Nagrajeni kulturni uspehi. Župančičeve nagrade..., Delo, Ljubljana, 11. 6. 1977, XIX, št. 134,   p. 6, il.
  • Včeraj na ljubljanskem magistratu slovesno proglašeni Župančičevi nagrajenci 77 Dnevnik, Ljubljana, 11. 6.   1977, XXVI, št. 157, p. 5, il.
  • Grafike Bogdana Borčića v Umetnostni galeriji Večer, Maribor, 20. 6. 1977, XXXIII, št. 141 (8977), p. 4, il.
  • BREDA ILICH-KLANČNIK »Razmišljanje o školjki«, Akademski slikar in grafik Bogdan Borčić razstavlja Umetnostni galeriji Večer, Maribor, 16.7. 1977, XXXIII
  • KOSTA VASILJKOVIĆ Plima »demokratske preraspodele« vrednosti. 12. međunarodni bijenale grafike u Ljubljani 1977 Umetnost, julij – avgust 1977, št. 54, pp. 13 - 14
  • FRANC ZALAR lz revolucije v svobodno ustvarjanje. Ob razstavi del prve generacije študentov ALU v Ljubljani - udeležencev NOB v Moderni galeriji Dnevnik, Ljubljana, 31. 12. 1977, XXVI, št. 355, p. 5
  • RATKA ČETKOVIČ Stvaralački nemir i duhovno bogastvo Pobjeda, Titograd, 3. 10. 1977
  • S. ŽIKIĆ U Ljubljani dodeljena Župančičeva nagrada (ciril.) ?, 12. 6. 1977
  • Grafike Bogdana Borčića Delo, Ljubljana, 6. 1. 1977, XIX, št. 3
  •  
  • V. beogradski trijenale jugoslovenske likovne umetnosti Omladinske novine, Beograd, 20. 8. 1977
1978
  • JANEZ MESESNEL Rod individualnih. Ob razstavi del prve generacije študentov Akademije za likovno umetnost -   udeležencev NOB - v Moderni galeriji Delo, Ljubljana, 4. 1. 1978, XX, št.1, p. 5
  • JANEZ MESESNEL Formirani s autoritetom. Prvi zajednički nastup prve generacije studenata Akademije za   likovnu umjetnost u Ljubljani - sudionika NOB-a. 23. 2. - 9. 3. 1978 Oko, VI. št. 155, p. 18
  • BREDA ILICH-KLANČNIK Ob razstavi enajstih likovnih umetnikov - udeležencev NOB - v Umetnostni galeriji. Prva  generacija ljubljanske akademije Večer, Maribor, 4. 3. 1978, XXXIV, št. 52 (9191), p. 4
  • JANEZ MESESNEL Kronike, Ljubljanska likovna kronika Sinteza, marec 1978, št. 41, 42, p. 123, il.
  • IVAN SEDEJ, (BOGDAN BORČIĆ) Dijalog i uporedni monolog umetnika i kritičara Beograd, Salon Muzeja   savremene umetnosti, 20. 4. - 2. 5. 1978 (razstavni katalog)
  • IZTOK DURJAVA Likovna umetnost. Razstava prve generacije študentov Akademije za likovno umetnost v   Ljubljani - udeležencev NOB Borec, april 1978, št. 4, p. 246
  • P.(AVLE) VASIĆ Kroz likovne galerije. Majske izložbe Politika, 15. 5. 1978
  • JEŠA DENEGRI Tendenzen in der jugoslawischen Kunst von heute Dortmund, Museum am Ostwall, 9. 6. - 13. 8.   1978; Berlin, Staatliche Museen, Preussischer Kulturbesitz; 16. 9. - 5. 11. 1978 ; Nürnberg, Kunsthalle, 17. 11.   1978 - 28. 1. 1979 (razstavni katalog - enako besedilo v razstavnih katalogih: Bruxelles/Bruselj, Musees Royaux   des Beaux-Arts de Belgique, 22. 2. - 26. 3. 1979; Luxembourg, Theatre Municipal de la Ville de Luxembourg, 3. -   13. 4. 1979; Roma/Rim, Valle Giulia, 27. 4. - 20. 5. 1979)
  • IVAN SEDEJ, (BOGDAN BORČIĆ) Dijalog i usporedni monolog umjetnika i kritičara Osijek, Galerija Zodijak, junij   1978 (razstavni katalog - enako besedilo kot v razstavnem katalogu: Beograd, Salon Muzeja savremene   umetnosti, 1978)
  • -ss- Borčićeva grafika u galeriji Sebastijan Dubrovački vjesnik, 22. 9. 1978
  • IVAN SEDEJ Prvine znanstvene fantastike v delih nekaterih slovenskih umetnikov Ljubljana, Gospodarsko   razstavišče - Hala B - razstavni prostor lskre (na Sejmu elektronike), 2. - 6. 10. 1978 (razstavni katalog)
  • GIOVANNI BRAMBILLA Mostra di grafica jugoslava contemporanea. Bogdan Borčić, Tinca Stegovec Erba.   Centro culturale Alessandro Manzoni, 28. 10. - 5. 11. 1978 (razstavni katalog)
  • GIOVANNI BRAMBILLA Grafica jugoslava contemporanea Alta brianza, 18. 11. 1978
  • JANEZ MESESNEL Samostojni iz meddobja. Ob razstavi prve generacije študentov Akademije za likovno   umetnost v Ljubljani - udeležencev NOB Sinteza, december 1978, št. 43, 44, pp. 12 - 14, il.
  • A. BAUTOVIČ Obogaćen kulturni život Dubrovnika Slobodna Dalmacija, 4. 5. 1978 D.D. Neofigurativno   osvežuvanje. Nova Makedonija, Skopje, 13. 10. 1978
  • PETAR STAZREV Tretdat nagraden umetnik od Ljubljana Večer, Skopje, 7. 10. 1978 Bogdan Borčić razstavlja v   Beogradu Delo, Ljubljana, 20. 4. 1978, XX, št. 92
  • M.Z., Spominska grafika III Delo, Ljubljana, 1.4. 1978, XX, št. 76
  • Kultura je tudi delo Dnevnik, Ljubljana, 1.4. 1978, XXVII, št. 89 đ
  • Puževi govore Večernje novosti, Beograd, 21. 4. 1978
1979
  • MELITA STELE-MOŽINA Slovenska grafika po letu 1945, Slovenska likovna umetnost 1945-1978 Ljubljana,   Moderna galerija, 22. 3. - 6. 5. 1979 (razstavni katalog, 1. knjiga - biografski podatki Ljerka Menaše).
  • MELITA STELE-MOZINA (MOŽINA) Bogdan Borčić Padova, Galleria d'arte Stevens, 11. 4. - 10. 5. 1979 (razstavni   katalog)
  • D. D. (DANIELA DIENA) Indietro nel tempo L'eco di Padova, 28. 4. 1979
  • GIUSEPPE IORI Borčić: Fascino del mondo marino, Mattino di Padova, il.
  • Ljudje v novicah. Bogdan Borčić Delo, Ljubljana, 9. 5. 1979, XXI. št. 106, p. 9, il.
  • (LUIGI SARTORI) Bogdan Borčić. Una fotografia del la vita dei pescatori Corriere di Padova, maj 1979, il.
  • Borcic chez Belgeonne a Gerpinnes. Libre Belgique, 23.3. 1979
  • JEŠA DENEGRI Tendences de l’art actuel en Yougoslavie. Musees Royaux des beaux - arts de Belgique,   Bruxelles, Belgija (razstavni katalog)
  • Grafični listi. Razstava Zdenke Golob in Bogdana Borčića. Dnevnik, Ljubljana, 18. 12. 1979, XX, 347,
  • s.r. Trienale na savremenata grafika Nova Makedonija, 30. 1. 1979
1980
  • (-e-), Jugoslawischer Maler stellt in Uetersen aus Uetersener Nachrichten, 5. 5. 1980, št. 104, il.
  • (fi) (W. FIEDLER) Architektur der Schnecke Uetersener Nachrichten, 6. 5. 1980, il.
  • TOMAŽ BREJC Bogdan Borčić. Razstava grafik Novo mesto, Dolenjska galerija, 19. 9. - 7. 10. 1980 (razstavni   katalog).
  • GRETE MISAR Grafiken von format Kärntner Tageszeitung, 22. 6. 1980
  • GRETE MISAR Slowenen – meister der Druckgrafik Kleine Zeitung, 24. 6. 1980 MARIA PINK Sechs slowenische   grafiker V.Z., 20. 7. 1980

 

1991-2000

1991
  • IRENA ŠTERMAN Podobe z razstave. Risbe Bogdana Borčića Slovenec, 27. 9. 1991, leto XXV, št. 80
  • V.Č. Toplota Crnog Politika, Beograd, 23. 4. 1991
  • BARBARA BORČIĆ Na robu tišine izjedkane površine. Galerija »lnsula«, Ljubljana, 1991 (razstavni katalog)
  • BARBARA BORČIĆ Na ivici tišine nagrizane površine. Mali likovni salon Novi Sad, maj 1001. (zloženka razstave)
  • JUDITA KRIVEC-DRAGAN Bogdan Borčić, risbe 1983-1991 Galerija ZDSLU, Ljubljana, oktober 1991 (razstavni   katalog)
  • Bogdan Borčić v ljubljanski galeriji Insula Delo, Ljubljana, 20. 3. 1991, p.7
  • BRANE KOVIČ Meditacije v črno-belem Delo, Ljubljana, 5. 4. 1991, št. 80, p. 7
  • JANEZ MESESNEL Strogi, intimni minimalizem Delo, Ljubljana, 11. 10. 1991, XXXIII, št. 239, p. 7
  • TATJANA PREGL KOBE Izbrani primeri avtorske grafike na Slovenskem Naši razgledi, Ljubljana, Ljubljana, 6. 12.   1991, št. 23, p. 680
  • Borčićeve risbe Delo, Ljubljana, XXXIII, 24. 9. 1991, št. 224, p. 7
1992
  • IGOR ZABEL Konstruktivistische und konzeptualistische Tendenzen in der Slowenischen Kunst. V:/Peter   Weibel, Christa Steinle/; Identität : Differenz. Tribune Trigon 1940 - 1990. Eine Topographie der Moderne, Graz,   1992, p. 455 - 465
  • BARBARA BORČIĆ Na robu tišine, izjedkane površine Slovenski vestnik, Celovec, 29. 1. 1992
  • JUDITA KRIVEC-DRAGAN Sledovi materije Tango, Celovec, 28. 1. 1992
  • MARKO KOŠAN Koroški likovni akcent. Profil sodobnega koroškega umetnika Dialogi, Maribor, 1992, št. 8 – 9
  • MARKO KOŠAN Polje, znak, tekstura Delo, Ljubljana, 12. 2. 1992, p.7
  • MILENA KOREN-BOŽIČEK Bogdan Borčić Galerija Kult. centra I. Napotnik Velenje, razstava grafik, maj 1992   (zloženka)
  • META GABRŠEK PROSENC 10. bienale slovenske grafike Otočec Likovne besede, Ljubljana, december 1992, št.   23-24, pp. 48-49
  • FRANC ZALAR 2. bienale slovenske grafike Otočec Sinteza, Ljubljana, 1992, št. 95 – 100, pp. 51 – 64, il.
  • Bernekerjeva nagrada in plakete 1992: Bernekerjeva nagrada: Bogdan Borčić. Odsevanja, 15. 12. 1992, št. 21,   pp. 4-5
1993
  • MARKO KOŠAN 9. koroški likovni bienale Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti, 1993 (razstavni katalog)
  • META GABRŠEK-PROSENC Bogdan Borčić – Bilder – slike 1984 - 1993 ZORAN KRŽIŠNIK Grafični listi Bogdana   Borčića Galerija Kűnstlerhaus Celovec in Umetnostna galerija Maribor, 1993 (razstavni katalog)
  • META GABRŠEK-PROSENC Kdo se boji rdeče, rumene in modre? Razgledi, Ljubljana, 2. 4. 1993, št. 7, p. 45
  • GRETE MISAR Optische tonleitern. Bogdan Borčić in der galerie Schnitzer. Kleine Zeitung, 25. 2. 1993, št. 46
  • GRETE MISAR Mediterane symbolsprache Kleine Zeitung, Celovec, 10. 3. 1993, št. 57
  • BIANCA KOS Feuer auf dem Nagel Neue Kronen Zeitung, Celovec, 7. 3. 1993
  • BERTRAM KARL STEINER Augenlust für puristen Kärntner Tageszeitung, 9. 3. 1993
  • META GABRŠEK-PROSENC Die reduktion der spezifischen Welt Kunstforum Kärnten, Celovec, marec 93/5
  • META GABRŠEK-PROSENC Velika abstraktna platna Večer, Maribor, Maribor, 15. 4. 1993, št. 86
  • IRENA ŠTERMAN Grafike Bogdana Borčića Dnevnik, Ljubljana, 14. 7. 1993, XLIII, št. 188, p. 14
  • MITJA VISOČNIK Sklopi barvnih polj. Razstava Bogdana Borčića v Mariboru Delo, Ljubljana, 13. 5. 1993, XXXV,   št. 108, p. 6
  • MITJA VISOČNIK H konceptu in strukturi Katedra, 1993, XXXII, št. 6, p. 15
  • MITJA VISOČNIK Tudi ob slikah Bogdana Borčića Dialogi, Maribor, 1993, št. 8, pp. 77 - 79, il.
  • MILČEK KOMELJ Spokojnost grafične nirvane Delo, Ljubljana, 5. 7. 1993, št. 153, pp. 6
  • BERND CZECHNER Rückblick samt überblick, Ein Vollbad in der Bilderflut Kleine Zeitung, Celovec, 10. 7. 1993
  • BREDA ŠKRJANEC Zgodovina ljubljanskih bienalov MGLC, Ljubljana, junij 1993, stran: 43, 47, 54
  • BREDA ŠKRJANEC Zgodovina ljubljanskega grafičnega bienala Slovenec, Ljubljana, 4. 11. 1993, št. 256, p. 10
  • T. JAKŠE Borčićevo bližanje absolutnosti Dolenjski list, Novo mesto, 16. 9. 1993, št. 37, p. 8
  • HEIMO STRMPFL Bogdan Borčić - Immer und wiederum auf der suche nach Klarheit Alpe-Adria, Villach, 3/93
  • MILČEK KOMELJ Na nič odtisnjene radiranke samote revija Rast, december 1993, št. 7 - 8, pp. 498 - 501, il.
  • ZORAN KRŽIŠNIK Grafični listi Bogdana Borčića galerija Smelt, junij-avgust 1993 (razstavni katalog)
  • META GABRŠEK-PROSENC razstavišče Kreditne banke Maribor, 1993 (zloženka)
  • PAVEL TOPLAK 20. mednarodni grafični bienale Lukas, 1993, št. 3/4
  • 2 x Borčić Slovenski vestnik, Celovec, 17. 3. 1993, št. 11(2695)
  • (B.K.) Augenlust für Puristen Kärntner Tageszeitung, 9. 3. 1993, št. 53
  • (G.K.) Schlichte Bilder in Blau im Künstlerhaus Kirchenzeitung, 14. 3. 1993, p. 18
  • ALEKSANDER BASSIN Selektivnost edino merilo Delo, Ljubljana, 23. 6. 1993, št. 143, p. 11
  • Bogdan Borčić V: Kdo je kdo za Slovence. Biografski leksikon. Ljubljana, Fago, 1993, p. 21
  • Bogdan Borčić v Celovcu. Delo, Ljubljana, 4. 3. 1993, XXXI, št. 51, p. 6
  • Maribor /napoved/. Slovenec, 11.3. 1993, LXXVIV, št. 57, p. 14
1994
  • MIRA NOVAK Trienale sodobne slovenske umetnosti Slovenec, 3. 8. 1994, št. 178
  • MILČEK KOMELJ Avtentična podoba časa Delo, Ljubljana, 27. 8. 1994, XXXVI, št. 198, p. 8
  • TOMAŽ BREJC U 3 - trienale slovenske umetnosti Moderna galerija, Ljubljana, 1994(razstavni katalog)
  • TOMAŽ BREJC Painting in the nineties Marketing magazine, oktober 1994, No. 11
  • IVAN KRASKO Jasni nagrajenec: Borčić Dnevnik, Ljubljana, 20. 5. 1994
  • BRANKO SOSIČ Poduk starega jedkarja, čemu služijo črte in lise. Delo, Ljubljana, 3. 6. 1994
  • VOJKO URBANČIČ V tretje gre rado, Grand prix bienala Republika, 22. 6. 1994
  • META GABRŠEK-PROSENC Bogdan Borčić 3. bienale slovenske grafike, Novo mesto, 1994, p. 261 (razstavni   katalog)
  • DARINKA KLADNIK »Ne slikam, da bi si dušo potešil«. (Intervju z Bogdanom Borčićem) Dnevnik, Ljubljana, 28. 5.   1994, št. 143, p. 19
  • IVAN SEDEJ »Inter regnum« Razgledi, Ljubljana, 12. 8. 1994, p. 56
  • BRANE KOVIČ Servilnost v deluks embalaži Razgledi, Ljubljana, 12. 8. 1994, p. 55
  • MILAN BEŠLIĆ 10. bienale slovenske grafike Kontura, december 1994, IV, št. 31/32, 11.
  • Grand Prix bienala. Republika, Trst, 22. 5. 1994, št. 138, p. 21, il
 1995
  • CLAUDIA AIGNER Eigenbrötlerische Klarheit Kärntner Tageszeitung, 22. 9. 1995
  • NIVES MARVIN Borčićeve grafične poetike Delo, Ljubljana, 29. 11. 1995, št. 276, p. 13
  • MARIO BERDIČ Borčić, Kramberger, Kotnik, Pristavec. Nagrajenci DLUM 1995 Večer, Maribor, 7. 12. 1995, št.   283, p. 15
  • BERNDT CZECHNER Abstrakte minimalismen. Bogdan Borčić, Galerie Slama, Klagenfurt Kleine Zeitung, 1. 10.1995
  • META GABRŠEK-PROSENC 50 let ALU v Ljubljani. Profesorji grafike 1945 - 1995. Dolenjski muzej Novo mesto.   26. 4. - 28. 5. 1995 (razstavni katalog)
  • MIRA GRUNČIĆ KRANJC, MILAN ZINAIĆ Nagrajenci 3. novomeškega bienala 94 Galerija na dvornem trgu,   Ljubljana. 15. 6. - 15. 7. 1995 (razstavni katalog)
  • ZORAN KRŽIŠNIK, PIERRE RESTANY 21. mednarodni grafični bienale Ljubljana, Moderna galerija. 17. 6. - 30. 9.   1995 (razstavni katalog)
  • ZORAN KRŽIŠNIK Galerija Tivoli /MGLC. 21. mednarodni grafični bienale, osebne razstave Galerija Tivoli /MGLC,   1995 (razstavni katalog)
  • IVAN SEDEJ, META GABRŠEK-PROSENC, TOMAŽ BREJC, ZORAN KRŽIŠNIK, BARBARA BORČIČ. Bogdan Borčić.   Sto grafičnih listov 1958 - 1995. 16. 2. - 19. 3. 1995 Ljubljana, Galerija Tivoli / MGLC, 1995 (razstavni katalog)
  • JERNEJ VILFAN Šum školjk. Bogdan Borčić. Sto grafičnih listov 1958 - 1995. Razgledi, Ljubljana, 3. 3. 1995, št. 5,   p. 37
  • FRANC ZALAR Oštevilčene školjčne lupinice. Bogdan Borčić. Sto grafičnih listov 1958 – 1995 Slovenec,   Ljubljana, 2. 3. 1995, št. 50, p. 12
  • MILAN ZINAIĆ 21. mednarodni grafični bienale Dnevnik, Ljubljana, 7. 7. 1995, št. 182, p. 20
  • MILAN ZINAIĆ BB ali Bogdan Borčić. Sto grafičnih listov 1958 – 1995 Dnevnik, Ljubljana, 21. 2. 1995, št. 50, p. 20
  • (J.Š.A.) V galeriji Tivoli pregledna razstava Borčičevih grafik Delo, Ljubljana, 6. 2. 1995, XXXVII, št.30, p. 7
  • Bogdan Borčić. Grafike 1985 – 1995 Mladina; napovednik, Ljubljana, 1995, št. 58
  • (M.Z.) Bogdan Borčić, nagrajenec v Tokiu, razstavlja v Kopru Delo, Ljubljana, 17. 11. 1995
  • M.Š. Grafika B. Borčića Kleine Zeitung, 9. 1995
  • V.U. Bogdan Borčić Primorski dnevnik, Trst, 1995, LI, št. 39 (15141), p. 17 Republika, 9.2. 1995, IV, št. 38 (797), p.   17
  • G.K. Desetletja stotih listov Slovenske novice, Ljubljana, 2. 3. 1995, V, št. 50, p. 13
1996
  • MARIO BERDIČ Nagrajenci DLUM 1995 Likovne besede, Ljubljana, maj 1996, št. 35 - 37, pp. 176 - 178
  • BARBARA BORČIĆ Formale Harmonie Kärnten Kunstforum, Celovec, september 1996/43
  • TOMAŽ BREJC Bogdan Borčić in sodobno abstraktno slikarstvo. Dela 1993 - 1996. V: Bogdan Borčić. Galerija   sodobne umetnosti, Celje, 1996 (razstavni katalog)
  • HUBERT BUDAI ‘Ehrlichkeit’ prägt ihre Malersprache Kleine Zeitung, 24. 10. 1996, p. 24
  • HUBERT BUDAI Kunst-Plattform zwischen Slowenien und Österreich. Kleine Zeitung, 22. 10. 1996, p. 19
  • ŠPELCA ČOPIČ 4. Bienale slovenske grafike Otočec. Bogdan Borčić (razstavni katalog)
  • VINCENC GOTHARDT Benetik in Borčić v galeriji Falke. Nedelja (cerkveni list krške škofije), 27. 10. 1996, št. 36
  • ANDREA HEIN Mit goldenem Schnitt Kronenzeitung, 25. 9. 1996, p. 32
  • MILOJKA KLINE, FRANC OBAL Društvo likovnih umetnikov Maribor Galerija Murska Sobota, 1996 (razstavni   katalog)
  • MILČEK KOMELJ Slika na naslovnici, barvna jedkanica...Komiška vrata Nova revija, december 1996, št. 176, p.   148
  • MARKO KOŠAN Übergänge/Prehodi Galerija Falke, Pliberk/Bleiburg, 1996 (razstavni katalog)
  • JANKO KULMESCH (Uspešno) prehajanje koroško slovenske meje Naš tednik, 25. 10. 1996, št. 43
  • TATJANA PREGL-KOBE Misel in korenine ’96 Likovni salon Kočevje, 1996 (razstavni katalog)
  • MILAN MARKELJ “Hočem, da predvsem zaživi čista likovna govorica”. Intervju. Rast, Novo Mesto, julij 1996, št. 3 - 4, (41-42), pp. 222 - /231/, il.
  • ENZO DI MARTINO Contiguita e Differenze. Acquilea ’96. Acquilea/Oglej, 1996 (razstavni katalog)
  • NIVES MARVIN Grafika v Sloveniji po letu 1945 Obalne galerije Piran, 1996
  • JOŽEF MATIJEVIČ Bogdan Borčić. 4. bienale slovenske grafike Otočec. Rast, Novo Mesto. julij 1996, št. 3 - 4 (41 - 42), pp. 220 - 221
  • META GABRŠEK PROSENC Bogdan Borčić. Muzej mesta Skopja, Makedonija, 1996 (razstavni katalog)
  • SAŠO SCHROT Skrivnostno življenje školjk. Bogdan Borčić. Slovenske novice, Ljubljana, 30. 5. 1996, št. 123, p.   13
  • IVAN SEDEJ Likovna zbirka letališča Brnik. (razstavni katalog)
  • IVAN SEDEJ Bogdan Borčić. Poslovni center Mercator, Ljubljana, 1996 (razstavni katalog)
  • BERTRAM KARL STEINER Die ästhetische Moral der Modernen Kunst Kärntner Tageszeitung, 14. 9. 1996, p. 17
  • MARIJAN TRŠAR Borčić razstavlja v Mercatorju Slovenec, Ljubljana, 3. 7. 1996, št. 151, p. 15
  • FRANZ WAKOUNIG Preseganje meja kot umetniški izziv Slovenski vestnik, 24. 10. 1996, p. 5
  • MILAN ZINAIĆ Dve muhi na en mah. 4. bienale slovenske grafike Otočec Dnevnik, Ljubljana, 16. 7. 1996, št. 190,   pp. 20/21
  • MILENA ZLATAR Bogdan Borčić. 1926 -1946 - 1986 - 1996. Odsevanja, Slovenj Gradec, jesen 1996, XIV, št. 27, p.   40, il.
  • Slovenska kronika XX. stoletja. II. knjiga. (ur. Drago Bajt). Nova revija, Ljubljana, 1996
  • Bogdan Borčić v Celju. Večer, Maribor, 5. 6. 1996 - (M.Z.) Razstava ob sedemdesetletnici Bogdana Borčića.   Delo, Ljubljana, 27. 9. 1996, št. 224, p. 52
  • Preseganje meja kot umetniški izziv. Slovenski vestnik, 24. 10. 1996
  • Benetik und Borčić. Kärntner Kirshenzeitung. 27. 10. 1996
  • (M.Z.) Bogdan Borčić razstavlja v Makedoniji Delo, Ljubljana, 6. 7. 1996, št. 154, p. 7
  • In Gemeinschaft. Übergänge / Prehodi Kleine Zeitung, 13. 11. 1996
  • Der Meister im Schlob Kleine Zeitung, 2. 10. 1996, p. 50
  • Pozitiven kulturen izziv za regijo Pliberk Pliberški časopis/Bleiburger Zeitung, 1996, pp. 6 - 11 - Drnovšek in   Zernatto v Libučah Naš tednik, 18. 10. 1996, p. 11
  • D.P. Skrivnostno življenje školjk
  • Slovenec, 10. 6. 1996, LXXX, št. 132, p. 15
  • S.B.K. Ko vstopi grafik skozi »Modra vrata«, se razodene kot slikar. Slovenec, 28. 9. 1996
  • Vom Sehen der Stille. Galerie Schloss Porzia, september, oktober 1996
  • (A.Z.) Slike, risbe in grafike Bogdana Borčića Republika, V, št. 145, (1255), p. 8
  • Bogdan Borčič. Slike Delo, Ljubljana, 26. 9. 1996
  • Ponudba na dražbi: Urbanizacija slike Delo, Ljubljana, 30. 7. 1996, XXXVIII, št. 174, p. 20
  • Urbanizacija slike. Izklicna cena: 100.000 tolarjev Nedelo, Ljubljana, 28. 7. 1996, št. 30, p. 9
  • Urbanizacija slike čaka na odločitev Delo, Ljubljana, 31. 7. 1996 XXXVIII, št. 175,, p. 16
  • Promocijska mapa ob 50-letnici tovarne AERO Celje. (Grafična mapa Aero: B. Borčić, V. Makuc, Z. Stančić, J.   Ciuha, L. Logar; Galerija sodobne umetnosti Celje) Večer, Maribor, 20. 9. 1996, št. 218, p. 12
  • /notica/ Republika, 10.6.1996
  • /notica/, Slovenec, 30.5. 1996, LXXX, št. 123, p. 14
1997
  • DAMIR GLOBOČNIK Predstavitev izbora sodobne slovenske likovne umetnosti v Fuldi. (Zeitgenossische   slowenische Kunst.) Likovne besede, Ljubljana, december 1997, št. 41 -42, pp. 218 - 219
  • DOROTA FOLGA JANUSZEWSKA Trienale '97 Krakow, 1997, Poljska. (razstavni katalog)
  • ZORAN KRŽIŠNIK Ljubljanska grafična šola. Cankarjev dom - sprejemna dvorana, Ljubljana, 1997 (razstavni   katalog)
  • ZORAN KRŽIŠNIK, BREDA ŠKRJANEC Bogdan Borčić V knjigi: Ljubljanska grafična šola. Zbirka Arkade, založba   EWO, Ljubljana, 1997, pp. 66 - 73, il.
  • ZORAN KRŽIŠNIK Bogdan Borčić. Mapa petih grafik Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, 1997 (spremni   tekst grafične mape)
  • MILČEK KOMELJ Bogdan Borčić, Komiška vrata. V: Poteze / Striche, Slovensko slikarstvo XX. stoletja Nova   revija, Ljubljana, 1997, pp. 156 – 159, 284
  • MARKO KOŠAN Bogdan Borčić Galerija Duka, Vipava, 1997 (zloženka)
  • JERNEJ KOŽAR Bogdan Borčić – Grafike 2. mednarodni trienale grafike Bitola, 1997, pp. 185 - 188
  • JOŽEF MUHOVIČ Meditacija v postmodernističnem lunaparku ali O doživljajskih predpostavkah novejšega   Borčićevega slikarstva. (rokopis. Tekst je nekoliko predelana vsebina predavanja, ki ga je imel avtor o   novejšem Borčićevem slikarstvu 6. 6. 1996 v Muzeju moderne umetnosti v Celju in 17. 1. 1997 v Galeriji likovnih   umetnosti v Slovenj Gradcu. Nahaja se v knjižnici Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec.)
  • TATJANA PREGL-KOBE Peti letni čas: Bogdan Borčić: grafike in slike Razgledi, Ljubljana, 26. 6. 1997, št. 13, p.   31
  • F. SKERLEVSKA Izlagaat 622 grafičari od svetov (ciril.) Nova Makedonija, 29.5. 1997
  • JELKA ŠUTEJ ADAMIČ Bogdan Borčić na treh razstavah v tujini Delo, Ljubljana, 11. 7. 1997, št. 158, p. 8, il.
  • NADJA ZGONIK Bogdan Borčić Galerija Dvorni trg, Ljubljana, 1997 (zloženka)
  • Werkkataloge. Galerie Wiegele, Völkermarkt. Art - Alpe - Adria. Galerie Wiegele, 1997 (razstavni katalog)
  • Umetniško obarvan konec leta Prepih, Ravne na Koroškem, 17. 1. 1997, VI, št. 1, p.17
  • Borčićeva razstava podaljšana Delo, Ljubljana, 31. 1. 1997, št. 25, p.7
  • NADJA ZGONIK Kabinet najdenih predmetov Galerija Loža, Koper, 1997 (razstavni katalog)
1998
  • BIRGIT BEHMER Grafikausstellung in Lind: Grenzübergreifende Werke Der kärntner Blick, Spittal, junij 1998, št.   11, p. 6
  • BERNDT CZECHNER Graphik und ihre Techniken Kleine Zeitung, 19. 5. 1998, št. 115
  • ZORAN KRŽIŠNIK Artisti Sloveni a Caltanissetta. 49 opere di 7 artisti sloveni… Galleria del Municipio,  Caltanissetta, Italija, 1998 (razstavni katalog)
  • LEV MENAŠE Naj počiva v miru. 5. Bienale slovenske grafike Delo, Ljubljana, 28. 10. 1998, št. 250, p. 18
  • FRANC OBAL Bogdan Borčić, Karel Pečko in Jože Tisnikar Galerija Murska Sobota, 1998 (razstavni katalog)
  • FRIEDA STANK Das Wundar beim Dorfbrunnen Kronenzeitung, 7. 6. 1998, p. 25
  • Velika grafična razstava. Lind v Dravski dolini. Slovenski vestnik, Celovec, 20. 5. 1998, p. 5
  • Kunst im Lindner Wallnerhaus Oberkärntner Nachrichten, 29. 5. 1998, št. 22, p. 58
  • Kunstschau renommierner Künstler im Wallnerhaus. Oberkärntner Nachrichten, 15. 5. 1998, št. 20, p. 22
  • Ausstellung im Wallnerhaus Kärntner Tageszeitung, 21. 5. 1998, p. 15
  • MARIO BERDIČ, ALENKA DOMJAN Nagrajenci Društva likovnih umetnikov Maribor 1993 – 1998 Galerija sodobne   umetnosti Celje, 1998
  • MARIO BERDIČ Razstava članov Društva likovnih umetnikov Maribor Umetnostna galerija Maribor, 1998
1999
  • LILI BOJANIČ Bogdan Borčić Sqart, 1999, št. 2, p. 2, il.
  • MARIANNA ACCERBONI Borcic: suggestioni mediterranee che divertano punti nello spazio Il Picolo, 6. 12. 1999
  • ZORAN KRŽIŠNIK Bogdan Borčić: Aura Mediteranea / Sredozemski navdih Umetnostna galerija Skerk,   Nabrežina/Aurisina, 1999 (razstavni katalog)
  • STANE KOSELJ Retrospektiva Borčićeve grafike Koroški tednik, Slovenj Gradec, 17. 6. 1999, III, št. 23/24, p. 7
  • BRANE KOVIČ Iz sveta predmetov v svet pojmov Delo, Ljubljana, 21. 9. 1999, XLI, št. 219, p. 9
  • JERNEJ KOŽAR Bogdan Borčić – grafike (o realizmu, abstrakciji in branju podobe) ZORAN KRŽIŠNIK Bogdan   Borčić MILENA ZLATAR Uvod V: Bogdan Borčić, retrospektivna razstava grafik Galerija likovnih umetnosti,   Slovenj Gradec, 1999 (razstavni katalog)
  • JASNA MERKU Sredozemski navdih Bogdana Borčića Primorski dnevnik, Trst, 3. 12. 1999, LV; št. 284, p. 10
  • LEV MENAŠE Iz ateljeja v univerzum Delo, Ljubljana, 12. 6. 1999, XLI, št. 134, p. 9
  • JURE MIKUŽ Atelje in cerkev. V: Bogdan Borčić. Iz ateljeja. Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, 7. 5. -   20. 6. 1999(razstavni katalog)
  • AJDA PRISLAN Pogovor z Bogdanom Borčićem Koroški tednik, Slovenj Gradec, 17. 6. 1999, III, št. 23/24, p. 7
  • ZLATKA STRGAR / intervju z B.B. / Slika in odtis bosta živela Dnevnik, Ljubljana, 17. 7. 1999, XLIX, št. 191, p. 13
  • MILENA ZLATAR Retrospektivna razstava grafik Bogdana Borčića, Koroški tednik, 3. 6. 1999, III, št. 21/22, p. 7
  • (jc) Grafični svet Bogdana Borčića Večer, Maribor, 12. 6. 1999, LV, št. 134, p. 18
  • Va.P. Velika retrospektiva Bogdana Borčića Delo, Ljubljana, 11. 6. 1999, XLI, št. 133, p. 14
  • V.U. Bogdan Borčić Delo, Ljubljana (kažipot), 11.6. 1999, XLI, št. 133, p. 82
  • JERNEJ KOŽAR Grafike Bogdana Borčića Prepih, julij – avgust 1999, IX, št. 7-8, p. 33, p. 9
  • Bogdan Borčič v Bajti Novi glas, 25.11. 1999, IV, št. 45(190), p. 6
  • Gorjupova galerija Slovenske novice, Ljubljana, 14. 4. 1999, IV, št. 15
  • (V.U.) Bogdan Borčić. Iz ateljeja Delo, Ljubljana, 7. 5. 1999, št. 103, p. 83
  • MILAN MARKELJ Iz ateljeja in po meri razstavišča Dolenjski list, Novo mesto, 13. 5. 1999, št. 19, p. 10, il.
  • Borčićev Sredozemski navdih Primorski dnevnik, Trst, 21. 11. 1999, LV, št. 274 (16.619), p. 3
  • Grafični listi Bogdana Borčića v dveh razstaviščih Obalnih galerij Dnevnik, Ljubljana, 28. 10. 1999, XLIX, št. 294,   p. 18
  • A retrospective exhibition of graphics by Bogdan Borčić Likovni svet, september 1999, št. 41, p. 15 - 17
  • O.G.P. Piran, Obalne galerije. Razstava grafik Bogdana Borčića Likovni svet, Štore, november 1999, št. 43, pp.   26 - 27
  • Bogdan Borčić Delo, Ljubljana, 22. 10. 1999, XLI, št. 246, p. 15
  • Bogdan Borčić Slovenske novice, Ljubljana, 24. 8. 1999, št. 195, p. 9
  • V.U. 23. mednarodni grafični bienale Delo, Ljubljana /kažipot/, 19.6. 1999, p. 22
  • V.U. Bogdan Borčić Delo, Ljubljana /kažipot/, 7. 5. 1999, XLI, št. 103, p. 83
2000
  • MILOŠ BAŠIN Bogdan Borčić: Slike / Paintings 1998 - 2000, Bežigrajska galerija, Ljubljana, 29.3. – 22.4. 2000 (razstavni katalog)
  • BARBARA BORČIĆ Prime par le Moulin Richard de Bas… Chamalieres, Francija, 2000(razstavni katalog)
  • TOMAŽ BREJC Likovna zbirka Factor banke Ljubljana, Factor banka, 2000, pp. 20 – 21, il.
  • HELENA DRNOVŠEK Bogdan Borčić v Slovenj Gradcu 2000, l. 2000, št. 132 / 133 / 134, pp. 357 – 359
  • HELENA DRNOVŠEK Bogdan Borčić in njegova razstava v Slovenj Gradcu 2000, l. 2000, št. 124 / 125 / 126, pp. 312 - 314
  • KLAVDIJA FIGELJ Slike brez izgovora Primorske novice, 26. 5. 2000, LIV, št. 42,
  • MILČEK KOMELJ Grafike Bogdana Borčića Nova revija, september – oktober 2000, št. 221-222, pp. 274 – 276, il.
  • BRANE KOVIČ Motiv ateljeja Delo, Ljubljana, 18. 4. 2000, št. 91, p. 9
  • JERNEJ KOŽAR, MARGARITA SVEŠTAROV ŠIMAT 2. hrvatski trienale grafike / gosti Zagreb, 2000. (razstavni   katalog)
  • JERNEJ KOŽAR Bogdan Borčić: retrospektivna razstava grafik Odsevanja, pomlad 2000, št. 37/38, p. 71
  • JUDITA KRIVEC DRAGAN Mojster sublimirane realnosti Dnevnik, Ljubljana, 26. 4. 2000
  • TATJANA PREGL-KOBE Racionalna napetost v čistini oblik Likovne impresije 1, 2000, pp. 247 – 284 (esej)
  • IZTOK PREMROV Bogdan Borčić Val, januar/februar 2000, št. 50, pp. 88 – 90, il.
  • NADJA ZGONIK Borčićeve risbe presegajo tehnične omejitve risarskih pravil Odsevanja, pomlad 2000, št. 37 /   38, p. 70, il.
  • MILENA ZLATAR Eden najvitalnejših in najbolj talentiranih Večer, Maribor, 21. 7. 2000, št. 168, p. 21
  • Bogdan Borčić. Likovna razstava. Delo, Ljubljana, 17.5. 2000, XLII, št. 112, p. 20
  • Bogdan Borčić. Likovna razstava Delo, Ljubljana, XLII, št. 68, 22.3.2000, p. 24
  • T.J. Bogdan Borčić z grafikami v Mestni galeriji Delo, Ljubljana, 8. 4. 2000, XLII, št. 83, p. 8
  • V.U. Bogdan Borčić. Slike 1998/2000. Likovna razstava Delo, Ljubljana, 29. 3. 2000, XLIII, št. 74, p. 19
  • M.Z. Borčić razstavlja v Franciji Delo, Ljubljana, XLII, št. 245, 20.10. 2000, p. 8
  • (gb) Razstava slik in grafik Bogdana Borčića Dnevnik, Ljubljana, 11. 4. 2000, p. 25
  • /reprodukcije grafik/ Zdravniški vestnik, maj 2000, letnik 69, št. 5, pp. 389 – 392

2001-2003

2001
  • BARBARA BORČIĆ Bogdan Borčić, grafike. Galerija B. Jakac, Kostanjevica na Krki, september 2001. Monografija (por.: Delo, Ljubljana, 26.9. 2001, št. 222, Književni listi IV, Knjige v tisku…)
  • MILOJKA KLINE Lepota minimalizma Večer, Maribor, 25. 10. 2001, LVIII, p. 11
  • MATEJ KOŠIR Med velikimi imeni tudi Borčić Delo, Ljubljana, 5. 10. 2001, št. 230, p. 7
  • BRANE KOVIČ Bogdan Borčić, Ivo Prančič, Franc Mesarič, Oto Rimele Grafična mapa, Klub Pac,  Murska Sobota, 2001
  • JERNEJ KOŽAR Bogdan Borčić, slikar in grafik Odsevanja, pomlad 2001, št. 41/42, pp. 49 – 51, il.
  • ANDREJ MAKUC Fotografska in grafična plošča Odsevanja, pomlad 2001, št. 41/42, pp.52 – 60, il.
  • TONE TURIČNIK /intervju z B.B./ O soodvisnosti barvnih ploskev Odsevanja, pomlad 2001, št. 41/42,  pp. 61 – 64, il.
  • MILAN MARKELJ Podaril vseh 809 svojih grafik Dolenjski list, Novo mesto, 10. 10. 2001, št. 41, p. 10
  • TATJANA PREGL KOBE Bogdan Borčić Slovenske novice, Ljubljana, 6. 12. 2001, št. 281, p. 21
  • PETER RAK Omejeni horizonti Delo, Ljubljana, 7. 11. 2001, XLIII, št. 256, p. 8
  • ERNEST SEČEN V Kostanjevici zdaj za vedno Dnevnik, Ljubljana, 5. 10. 2001, št. 269, p. 17, il.
  • ALENKA SPACAL Paličasti zapisi Večer, Maribor, 13. 11. 2001, LVII, št. 261, p. 12
  • JELKA ŠUTEJ ADAMIČ Tok, tok, sprejmete moj opus? Delo, Ljubljana, 5. 10. 2001
  • NADJA ZGONIK Bogdan Borčić. Dela na papirju Galerija na Dvornem trgu, Ljubljana 2001. (zloženka razstave)
  • MARIJAN ZLOBEC /intervju z B.B./ Grafika v Dűrerjevi tradiciji Delo, Ljubljana, 5. 11. 2001, XLIII, št. 254, p. 5
  • MOJCA ZLOKARNIK, /intervju z B.B./ Tiskam, dokler me zanima Likovne besede, Ljubljana, poletje 2001, št.   55/56, pp. 14
  • 23, il. Pozornost umetniku Bogdanu Borčiću Dnevnik, Ljubljana, 21. 11. 2001, št. 314, p. 13
  • (kr) Bogdan Borčić v Žuli 2 in Kostanjevici Večer, Maribor, 2. 11. 2001, LVII, št. 227, p. 11
  • V.U. Bogdan Borčić Delo, Ljubljana (kažipot), 4. 10. 2001, XLIII, št. 229, p. 17
  • Bogdan Borčić podaril 809 grafik. Slovenske novice, Ljubljana, 12. 10. 2001, št. 236, pp. 12-13, il.
2002
  • JUDITA KRIVEC DRAGAN Bogdan Borčić. Zgodba nekega meandra. Častni gost 5. slovenskega bienala mesta   Kranj. Kranj, 2002 (zloženka razstave)
  • DAMIR GLOBOČNIK, MARUŠA AVGUŠTIN 11. slovenski bienale mesta Kranj Kranj, 2002 (razstavni katalog)
  • WALTER GUADAGNINI La grafica, oggi, alcune considerazioni. V: Il grande formato nell'incisione contemporanea Benetke, Scuola Grande dei Carmini , 2002 (razstavni katalog)
  • MILENA ZLATAR Bogdan Borčić. Slikarska dela 1982 – 2002. Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, 2002   (plakat – zloženka)
  • MARIO BERDIĆ Zapreti oči in videti Večer, Maribor, 30. 7. 2002, LVIII, št. 173, p. 11
  • BORIS GORUPIČ Med grafiko in slikarstvom. Z akademskim slikarjem Bogdanom Borčićem. (intervju z B.B.)   Večer, Maribor, 31. 12. 2002, LVIII, št. 300, p. 11
  • BORIS GORUPIČ Minimalizem velikih slik Ampak, mesečnik za kulturo, avgust – september 2002, št. 8/9, pp. 76-77
  • LIDIJA MURN Borčić zdaj v Kostanjevici Dolenjski list, Novo mesto, 14. 2. 2002, št. 7, p. 19
  • TATJANA PREGL KOBE Bogdan Borčić Slovenske novice, Ljubljana, 5. 9. 2002, št. 204, p. 21
  • MAJA ŠKERBOT Poti abstraktnega Delo, Ljubljana, 11. 9. 2002, XLIV, št. 209, p. 8
  • JELKA ŠUTEJ ADAMIČ Slikarji v Prešernovem mestu Delo, Ljubljana, 12. 4. 2002, XLIV, št. 84, p. 9
  • NADJA ZGONIK Življenje in delo Bogdana Borčića Delo, Ljubljana, 18. 2. 2002, št. 39, Književni listi, pp. 12 - 13, il.,   (ocena monografije)
  • MILENA ZLATAR Še mislijo, da smo na avstrijskem Koroškem Večer, Maribor, 17. 7. 2002, LVIII, št. 162, p. 11
  • MARIJAN ZLOBEC Tihi čakalec na plen Delo, Ljubljana, 29. 3. 2002
  • SIMONA ZORKO Grafični kabinet Bogdana Borčića v Kostanjevici Rast, april 2002, št. 2 (80), p. 214
  • (mn) Slike Bogdana Borčića Večer, Maribor, 5. 7. 2002, LVIII, št. 152, p. 16
  • Bogdan Borčić Delo, Ljubljana, 3. 7. 2002, XLIV, št. 150, p. 11 - Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec Finance, 8. 7. 2002, št. 128/1307, p. 27
  • B.L. Iskanje absolutnega v sliki Delo, Ljubljana, 6. 7. 2002, XLIV, št. 153, p. 5, il.
  • V.U. Bogdan Borčić Delo, Ljubljana (kažipot), 5. 7. 2002, XLIV, št. 152, p. 17
  • (apr) Razstavlja petnajst koroških umetnikov Večer, Maribor, 22. 2. 2002, LVIII, št. 43, p. 15
2003
  • BORIS GORUPIČ Risba kot umetnina Večer, Maribor, 30. 1. 2003, LIX, št. 24, p. 11
  • JERNEJ KOŽAR, PIERRE-OLIVIER ROLLIN Borčić & Belgeonne Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj   Gradec, 2003 (razstavni katalog)
  • ZORAN KRŽIŠNIK, TOMISLAV VIGNJEVIČ Grand prix: slovenski nagrajenci grafičnih bienalov Ljubljana, MGLC   2003 (zloženka razstave)
  • ZORAN KRŽIŠNIK Bogdan Borčić Kosova graščina, Gornjesavski muzej Jesenice, 2003 (zloženka razstave)
  • MILAN MARKELJ Iz starega novi hram kulture Dolenjski list, Novo mesto, 13. 2. 2003, št. 7, p. 18, il.
  • V.U. Belgeonne & Borčić Delo, Ljubljana, 6. 6. 2003, XLI, št.129, p. 21
  • Š. A. Ali še koga zanima lupina mehkužcev? Delo, Ljubljana, 18. 6. 2003, XLI, št. 139, p. 18
  • BORIS GORUPIČ Skupna predstavitev obeh grafikov Večer, 1. 7. 2003, LIX, št. 149, p. 11

televizija in multimedija

Pomembnejši prispevki v programu televizije:
  • OSMI DAN, 25. 5. 1989 9. bienale slovenske grafike, izjava Bogdan Borčić, predsednik komisije za izbor del   avtor Iztok Premrov
  • OČI KRITIKE, 4. 10. 1991 Ocena risb Bogdana Borčića v galeriji ZDSLU v Ljubljani avtor Iztok Premrov, ocenjuje   Judita Krivec Dragan
  • OSMI DAN, 9. 6. 1992 10. bienale slovenske grafike, izjava Bogdan Borčić, član žirije
  • OČI KRITIKE, 12. 5. 1993 Razstavo slik Bogdana Borčića v Mariboru ocenjuje Meta Gabršek – Prosenc avtor   Iztok Premrov
  • OSMI DAN, 6. 9. 1994 Pogovor z Bogdanom Borčićem, dobitnikom Grand Prixa 3. bienala slovenske grafike   avtor Iztok Premrov
  • OČI KRITIKE, 2. 3. 1995 Bogdan Borčić: »100 grafičnih listov v MGLC v Ljubljani ocenjuje dr. Tomaž Brejc, avtor   Iztok Premrov
  • OSMI DAN, 4. 11. 1996 Portret Bogdana Borčića avtor Boštjan Jurečič.
  • Televizija Slovenija, TV dnevnik 2, 21. 12. 1996. 70 let Bogdana Borčića
  • FORUM, 31.5.1996 O razstavi Bogdana Borčiča v celjskem Likovnem salonu avtor Milivoj Roš
  • ROJSTVO GRAFIKE 1. kaseta iz cikla ‘Grafične tehnike’, Televizija Slovenija, 19
  • DOBER DAN KOROŠKA, 20.12. 1998. ORF. Urednik Miran Bogataj - Bogdan Borčić im Schloß Porcia, Spittal, 12. 9. 1996. ORF. Urednik Andrej Mohar
  • Bogdan Borčić in Rudi Benetik v galeriji Falke, Libuče. 15. 9. 1996. ORF. Urednik Niko Kupper
  • FORUM, 23. 1. 1997 Bogdan Borčić razstavlja v Slovenj Gradcu izjava dr. Jože Muhovič, avtor Boštjan Jurečič
  • OTVORITEV MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA, 27.5. 1997; posebna oddaja avtorja Jože Hudeček in Iztok   Premrov, mdr. pogovor z Bogdanom Borčićem
  • OSMI DAN, 8.9.1999 Borčićeva retrospektiva v Slovenj Gradcu izjave kustos J. Kožar, direktorica galerije M.   Zlatar, avtor Iztok Premrov
  • DOBER DAN KOROŠKA, Retrospektiva Bogdana Borčića, 21.6. 1999. ORF. Urednik Miran Bogataj
  • PODOBA PODOBE, 5.5. 2003 Tri knjige, tri zgodbe, monografija Bogdana Borčića, predstavljata B. Borčić in   Barbara Borčić avtorja oddaje Judita Krivec Dragan in Iztok Premrov
  • Borčićevo bogastvo v Kostanjevici Lokalna TV Vaš kanal, Novo mesto: 4.1.2002 ob 19., 21. ter 23. uri; ponovitev:   5.2.2002 ob 13. uri, novinar Tone Gošnik
Videokasete:
  • LJUBLJANSKA GRAFIČNA ŠOLA, razstava. MGLC, Ljubljana. Studio MEG, 1997
  • OSEBNE RAZSTAVE NAGRAJENCEV 20. Mednarodnega grafičnega bienala 1993. MGLC, Ljubljana, Studio MEG, 1995
  • BOGDAN BORČIĆ. Sto grafičnih listov 1958 - 1995. MGLC, Ljubljana. Studio Meg, 1995
  • INTERVJU Z BOGDANOM BORČIĆEM, avtor Sašo Vrabič, 2002.
CD-ROM:
  • Directory of Print 97/98. International Print Triennial, Krakow, Poljska, 1998
  • Directory of Print. International Print Triennial, Krakow, Poljska, 2001 Dokumentacija : Katarina Hergold Germ

 

seznam razstav in prejete nagrade

Naročniki projektov, katerih del so bili Horjakov strip ali ilustracije:

Lek, Bayer, DZS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Pošta Slovenije Večer, Delo, Poslovna asistenca, Tajnica, Maturantka, Aura, RTV SLO, DARS, Slovenski etnografski muzej, Klub koroških študentov, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Kajak kanu klub Ljubljana...

Stripografija (izbor):
1987 – 1989

Kratki stripi v reviji Packa od črnila (skupaj z Metodom Horjakom)

1988

Leščur

1989

Kosovska bitka

1994

Lejla vladarica svemira I
Lejla vladarica svemira II

1997

Manijak Čiro
Čudežna roža

1998

Manijak Čiro II
Fabrika

1999

Fotografije za ministra

2000

Domače živali
Ljubezen na Ravnah
Dobar san

2000 – 2003

Violina iz Varvarina, varianta I

2001

Haiku
Cet obscure objet du désir

2003 – 2004

Kratki stripi v Delu

2003

Heroes

2004

Jajce (Food)
Ride, album

2004

Stripovski intervju (z Ivanom Mitrevskim)

2004 – 2005

Kratki stripi Ride; Ravne, Petek 13, Krajnsterdam, Fontana di rustic amour

2005

Neverjetne dogodivščine Robinzlnovega Kruzija na otoku Kokotan
Violina iz Varvarina, varianta II
Hardway (skupaj z Andrejem J. Jug)

2006

Serija izobraževalnih stripov Kuhna
Primer Petek v 13 slikah
Najmanjša velika enciklopedija stripa
Dr. Frankie
Traktat (skupaj z G. R. in L. W.)

2007
Mostovi (skupaj z Gašperjem Rusom in Iztokom Lovrićem)

2006 – 2007

Kuhna

bibliografija

2002

Irena Potočnik, Slikarstvo Darje Srebnik, (besedilo v zloženki), samostojna razstava, cerkev Sv. Vida, Dravograd.

2003

Milena Zlatar, Pejsaži duše slikarke Darje Srebnik, (besedilo v katalogu), samostojna razstava »Moji Vrtovi«, Galerija Slovenskega verskega muzeja, Stična.

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave:
1982

Likovni salon Ruše

1983

Likovni salon Ravne

1984

Pedagoška fakulteta Maribor

1988

Pedagoška fakulteta Maribor

1989

Pedagoška fakulteta Maribor

1990

Galerie Tainach (Tinje), Avstrija

1991

Likovni salon Ravne
Cerkev sv. Vida, Dravograd

1992

Knjigarna Mohorjeve Celovec, Avstrija

1995

Galerija Prizma, Slovenj Gradec

1997

Likovni salon Ravne

1998

Cerkev sv. Vida, Dravograd
Lek, Ljubljana

2000

Vinoteka Mihelač, Ravne

2001

Razstavišče Uršnik, Slike iz hiše bivanja

2002

Koroški muzej Ravne na Koroškem
Mestni muzej Idrija
Galerija Loškega muzeja , Škofja Loka

2003

Miheličeva galerija, Ptuj

2005

Štiblc, Mežica

Skupinske razstave:
1968

Dravograd (OŠ)

1984

Radlje ob Dravi

1986

Likovni salon Ravne

1989

1. bienale slovenske grafike Novo Mesto

1996

Radlje ob Dravi

1997

Ruše(grafika)
Dravograd (ex tempore)

1998

Dunaj (Slovenski kulturni center Korotan)

1999

Čajnica Slovenj Gradec
Schwabisch Hall, Nemčija

2000

Radlje ob Dravi (Maček)- 8. februar

2001

Radlje ob Dravi (Maček)- 8. februar
Razstavišče Uršnik, "Enajst umetnikov, enajst zgodb"
Likovni salon Rotovž Maribor (grafika)
GALLERY OF ARTS OSTRAVA- Češka Republika(grafika)

2002

Koroška galerija likovnih umetnosti SG, Risba

Oprema knjig:

Cigler, Milena: Regratov cvet. Slovenj Gradec, 1991
Borovnik, Silvija: Slovenija, moja Afrika, Ravne na Koroškem, 1993
Kopač, Franc: Recital srca. Ljubljana, 1994
Paljk, Jurij: Nemir. Ljubljana,1994
Švajncer, Janez: Bog je odšel. Novo Mesto, 1995

seznam razstav in prejete nagrade

Skupinske razstave /Individual Exhibitions
Oktober 2006

Bienale slovenske grafike – posebni razstavi grafike in risbe z akademije za likovno umetnost in oblikovanje

November 2006

Neskončnost; 2. razstava projekta Kronos

April 2007

10.obletnica festivala mladih kultur Kunigunda, Velenje skupinska razstava mladih Slikarjev Šaleške doline; AKVARIJSKE RIBICE

Avgust 2007

Razstava 13. kolonije diplomantov ALUO Ljubljana, galerija Velenje

November 2007

Razstava slikarske kolonije Primož Trubar Moravske Toplice (Dubravko Baumgartner, Nikolaj Beer, Lucijan Bratuša, Milena Gregorčič, Jerneja Smolnikar, Veljko Toman, Huiqin Wang)

Februar 2008

Razstava koroških likovnih umetnikov; »TO DELO PERVO MOJE«

Maj 2008

Razstava 5. likovne kolonije VINO-ART ( Goce Kalajdžiski, Dragosavac Branka, Gonter Endre, Nemes Laszlo, Pal Katja, Palčič Klavdij, Posa Ede – Buba, Seifert Tone, Smolnikar Jerneja, Stramec Lucija, Šalamon Arpad)

Samostojne razstave
Maj 2008

Prva samostojna razstava v galeriji društva arhitektov in likovnih umetnikov Koroške v MKC Slovenj Gradec; AKADEMIJSKA LETA

Nagrade
November 2005

Podelitev štipendije fundacije akademskega slikarja Karla Pečka

nanašajoča besedila

Besedilo: Marko Košan

Akademski slikar Štefan Marflak prihaja s Koroške, z Raven na Koroškem, kjer danes biva, po rojstvu pa je doma iz Mežice, kraja, ki je dal ime ozki dolini v osrčju tistega malega preostalega koščka slovenske Koroške ob današnji državni meji z Avstrijo, ki je po spopadih in nesrečnem plebiscitu po prvi svetovni vojni še ostal združen s narodovo matico.

Marflak je po stezah osebnega iskanja in seveda za službami sicer več kot dve desetletji preživel v prestolnici Ljubljani in nato še v Celju, a je ostal zvest specifičnemu koroškemu umetniškemu temperamentu, za katerega je značilna introver¬tirana, vase usmerjena intimistična nota, ki tudi takrat, ko podoba navidez nagovarja neposredno in provokativno, skriva v sebi globlje, skrite plasti duhovnega izraza. Koroški slikarji, pa tudi literati in glasbeniki, namreč v veliki meri zastopajo tisto občutje v narodovem tkivu, ki je morda naj¬dosledneje ohranilo pečat izvirnega slovenskega sentimenta. Za koroškega človeka in seveda tudi ustvarjalca je namreč značilna neka posebna, tenkočutna in vase pogreznjena kontempla¬tivnost vodnosu do okolja in življenja.

Prav tako ni slučaj, da se Marflak v razponu svojega opusa od zgodnjih del pa do najnovejših, po krajših obdobjih intenzivnega raziskovanja, venomer vrača k poetičnim izhodiščem, ki jih je zaznamoval s skupnim naslovom »In kaj so ljudje ko lesovi« (ko pravimo »les« imamo Korošci v mislih gozdove) in se s tem neposredno navezal na zgovorno misel iz zbirke zapisov dr. Franca Sušnika, že pokojnega profesorja in ravnatelja znamenite gimnazije in študijske knjižnice na Ravnah na Koroškem ter domala v mit biblijskega modreca povzdignjenega koroškega humanističnega erudita, ki se je iz sveta učenosti in knjig obrnil k zemlji in gozdu, v sozvočje z letnimi časi in duhom prednikov. Koroški starosvetni način razmišljanja, pogojen s pristnim vživljanjem v krogotok življenja sredi ne tako radodarne narave, ki ji dajejo ton še vedno mogočni, neokrnjeni in temačni gozdovi, je Marflak še poglobil z osebnim diskurzom v lastni mitski svet intimnih želja in vztrepetalih prisluhov duše, ki se priklanjajo podobnim vitalističnim izhodiščem. Od tam prihaja tudi eden izmed osrednjih motivov njegovega slikarstva: drevo življenja kot ideja živega kozmosa v nenehnem obnavljanju, a tudi drevo spoznanja, kot tisti drugi, človeško racionalni pol, ki lahko v čudovito svobodnem svetu brezmejne slikarske poetike stoji tudi kot simbol ustvarjalne napetosti avtorja samega, v različnih ustvarjalnih etapah obsežnega opusa razpetega med kratka obdobja intenzivne, koloristično bogate slikarske akcije, in daljša, bolj zaokrožena obdobja umirjenega likovnega razmišljanja, značilno zaznamovanega z belino slikarskega prostora, ki je pravzaprav brezprostorje, saj ne žari in ne vpija; je zgolj brezmadežna koprena, iz svetlobe narojeni pajčolan, ki pljuska prek robov slike in obnemela neoprijemljiva duhovna površina,kjer ni spomina, ni besed in ni odmeva - je metaforični oltar z drevesom namesto križa za lik ženske, neulovljive kot ljubice, žene, matere ... privid hrepenenja, ki vpija sok univerzuma in ga poganja v večnost rasti, umiranja in ponovnega prerojenja. Neprestano vračanje k »odtiskovanju« modernistično preoblikovane ženske figure v emblematično belino je ob nenehnem samoispraševanju in iskanju bližine fizičnega in duhovnega bitja, ki lahko ponudi oporo preživetju ranljive in tankočutne eksistence, bržkone tudi svojevrsten, odkrit in neposreden dialog z občutljivim in pretanjenim likovnim svetom prvaka med slovenskimi slikarji 20. stoletja Gabrijela Stupice, ki ga nedvoumno prepoznamo že v zgodnjem Marflakovem opusu, ko je v smislu introspektivne in poudarjeno melanholične plati svojega temperamenta začutil duhovno vez z utišanim okoljem navidez skopih, a v psihičnem izrazu bogatih in "razgaljenih" slikarskih vsebin velikega slovenskega slikarja. Zelo osebno in v občutljivem dialogu z modernističnim konceptom prečiščene in poploščene podobe Marflak nagovorja tudi Stupičevo pozo osamljenega potohodca ter se iskreno in z veliko mero resnobne zavezanosti umetniški poklicanosti sooča s problemi lastne, že od začetka izrazito subjektivno zastavljene slikarske identitete.
Serije v belino potopljenih slik, k katerim se nenehno vrača, pa prinašajo še eno pomembno dimenzijo Marflakovega likovnega interesa: smisel za teatraličnost in inscenacijo slikarske materije.
Njegovo dolgoletno intenzivno scenografsko in kostumografsko delo v slovenskih gledališčih se prepoznavno zrcali v formalni zasnovi podob, kaže pa se v prvi vrsti v izrazitem občutku za snovnost slikarskih in slikarstvu privzetih materialov ter v tehnološkem perfekcionizmu pri izrabi najrazličnejših neslikarskih materialov. S kolažnim načinom sestavljanja slike iz različnih gradiv, ki jih prekriva s krednato, kot omet učinkujočo in bolj ali manj izenačeno monokromno barvno opno, je na zanimiv način problematiziral modernistični problem zlivanja figure s ploskvijo nosilca.
Štefan Marflak sodi med tiste ne prav številne slovenske avtorje, ki so zavezani nekakšni mitični romantični pozi umetnika, pri kateri sta vsakdanje življenje in umetniško navdahnjeno doživljanje sveta ves čas eno. Z impulzivnimi premenami, ki vselej izidejo iz organske ustvarjalne pozicije, pa je Marflakovo slikarstvo nedogmatično, vedno pripravljena zagovarjati absolutna izhodišča umetniške kreativnosti.

seznam razstav in prejete nagrade

- SAMOSTOJNE RAZSTAVE

    *   2000 samostojna razstava v Slovenj Gradcu NLB
    *   2001 samostojna razstava v Črnečah-dom starostnikov

- SKUPINSKE RAZSTAVE-

    *   2004 skupinska razstava na medobmočni razstavi v dvorcu Radljah ob Dravi
    *   2007 skupinska razstava EX TEMPORE v cerkvi SV. Vida Dravogradu
    *   2007 skupinska  v salonu Ars  Radljah-tudi črna je barva
    *   2008 skupinska  v salonu Ars Radljah
    *   2008 skupinska  v Miheličevi galeriji, Ptuj- Mežanovi dnevi.
    *   2008 skupinska razstava v galeriji na prostem -Zajtrk ob Ljubljanici
    *   2008 skupinska razstava v Loškem potoku
    *   2008 skupinska razstava v Mengšu
 
    *   2009 skupinska razstava v Guči

    *   2007-2009  VEČ SKUPINSKIH V OKVIRU LIKOVNE SEKCIJE DRAVOGRAD

- PREJETE NAGRADE
 
   *    2008  dobitnica certifikata kakovosti v Mengšu na ZLATI PALETI- Zveze likovnih društev Slovenije  
 

video

 

Get the Flash Player to see this player.

 

seznam razstav in prejete nagrade

2003

Zaključna razstava Bernekerjevih delavnic v Krooški galeriji likovnih umetnosti, Slovenija

“Best picture award” (mednarodna nagrada) 1.mesto

2004

Skupinska razstava v MKC Slovenj Gradec

2004 – 2006

Semestralne razstave na ALU 2005 Razstava mladih »Jaz mislim, da…«

2006

Razstava Kronos – Končnost (projekt mladih v okviru Koroške galerije likovnih umetnosti)

2007

“Moje pervo delo” Koroška galerija Slovenj Gradec december

“Electric rats dream video dreams”/ Celje/ Slovenija 2007 and 2008

“Galgoljica”/Baška Krk/Hrvaška 2007/ Mednarodni kiparskij simpotij

“Montraker”/Vrsar, Hrvaška 2007/ Mednarodni kiparski simpozij

 

2008

“ArtNetLab: Video Match 08”, Kiberpipa, Ljubljana/Slovenija

“Letna razstava 2008 Akademije za likovno umetnost in dezign”/Mestni muzej 2/Ljubljana

“Nagrada ALUO”/za posebne dosežke v akademsekm letu 2008/2009

“Skupltur symposium”/St. Veit an der Glan/Avstrija 2008/ Mednarodni kiparski simpozij

“Muhu Island symposium”/Estonija 2008/ Mednarodni kiparski simpozij

2009

 “Quoting Contemporariness”/Universal Cube Spinnerei/ Leipzig/ Nemčija

Finalni izbor “Trimo urban crash” projekt Metelkova 2009 / Ljubljana / Slovenia

2010

Time is money... Čas je Denar / Mala galerija KGLU / Slovenj Gradec / Slovenia / 2010

Prva nagrada in realizacija "KIOSK" Kino Šiška / arhitekturni natečaj /  Ljubjana 2010 / Slovenia (soavtor Žiga Rošer) / 2010

Play me I am yours / Pecs / Madžarska / 2010 (mednarodni kiparski simpozij

2011

Geld / Kunstverein Kärnten / Celovec /Avstrija / 2011

Start Point Slovenia / Miklova Hiša / Slovenija / 2011

Icons of globalized world / Alt gallery / Beograd / Republika Srbija / 2011

Makett Labor / Budimpešta / Madžarska / 2011 (mednarodni simpozij recikliranja)

Solar symposium / St. Veit an der Glan / Avstrija / 2011 (mednarodni kiparski simpozij)

nanašajoča besedila

Peter Koraca
PR, januar 2009, številka 12, str. 19 - 21

Peter Koraca, študent grafičnega oblikovanja na ljubljanski Naravoslovno-tehniški Fakulteti, se je v začetku študijskega leta 2008/09 prijavil za študij interaktivnih medijev v okviru študentske izmenjave Erazmus. Pot ga je zanesla na Dansko, natančneje v kraj Kolding, kjer posveča študiju o konceptih interakcij med uporabniki in različnimi mediji. Ker študijskih programov tovrstne usmeritve pri nas še ne poznamo, lahko tovrstni študij razumemo kot medij, kjer gre za način kako ustvariti zgodbe in pripovedi z uporabo aplikacij, spletnih strani in temu ustreznih naprav. Konkretneje, študenti se soočijo z vlogo vmesnikov med industrijskim oblikovanjem in programerstvom, s poudarkom
na načinu uporabe različnih naprav in ustvarjanju haptičnih vmesnikov za različne medije. V površnem opisu bi tovrstni študij lahko razumeli tudi kot način kako s pomočjo tehnologije poseči v ustvarjalno polje umetniškega izražanja. Vse pogostejši medij izražanja sodobnih umetnic in umetnikov so namreč večmedijski in intermedijski projekti v navezavi s pestrimi tematskimi področji, ki so največkrat vezani na družbeno angažirane teme. Pridobivanje vedenja o tovrstnih znanjih ni odvisno le od izbrane institucije, pač pa tudi od prakse in predvsem dodatne angažiranosti posameznika. Peter Koraca slednje vestno izpolnjuje, saj se poleg študija posveča tudi raznim projektom, ki družijo fotografijo s področji oglaševanja, med drugim pa se ukvarja tudi z modno, dokumentarno, potopisno fotografijo. 
Zanimanje za fotografijo, video in grafično oblikovanje goji Peter Koraca že od srednješolskih let, ko je v svoj fotografski objektiv beležil pestro paleto dogodkov in utrinkov iz narave izhajajočih motivov. Tudi v okviru mladinskega projekta Kronos izpred dveh let je svoje fotografsko delo predstavil s serijo fotografij izsušenega Cerkniškega jezera v črno beli tehniki, ki je tudi sicer dominanta njegovega motivnega izražanja. V poletnih mesecih (junija) preteklega leta pa je v preddverju Naravoslovno tehniške Fakultete predstavil fotografije iz serije 'Dežela palčkov', pri čemer je svoje univerzalno videnje tovrstnih pravljičnih in vilinskih bitij pospremil s pesniškim pristopom: »Dežela palčkov je začarana pokrajina po kateri letajo vilinska bitja in se potikajo palčki. Je utopija o sanjskem svetu našega vsakdana. Je pokrajina izginjajoča pred našimi srci, ki je ne vidijo in slišijo več. Njen šepet je zelo tih in preprost, njen smisel zakrit.”
Poleg krajine njegovo pozornost privabljajo tudi zgodbe našega vsakdana oz. vsakdana posameznikov. Tako je leta 2006 v seriji fotografij ‘Čevljar’, skozi objektiv poveličal vrstoletno obrt čevljarja Jožefa Levovnika in dokumentiral mojstrovo predanost temu, danes redko izbranemu poklicu.
Novih izkušenj si Peter Koraca nabira tudi v okviru novomeškega Fotopuba, kjer je lansko leto sodeloval s projektom 'Človeške stopinje' – serijo fotografij pokopališča Srebrniče, v katerem je predstavil svojevrstno zgodbo prepleta občutij in čustev.
V okviru dosedanjega bivanja na Danskem si obzorje znanj širi s številnimi projekti, znotraj katerih krmari med fotografijo, posebnimi svetlobnimi efekti in celostno obdelavo v mediju pestre računalniške tehnologije. Trenutno je zaključil šest projektov: fotografsko serijo K-Block, kratki film AnjaTrips, aplikacijo TableDrums, svetlobno instalacijo LightTree, experimentalno interaktivno flash video instalacijo TheWell in projekt za Nokio. Najbolj zgovorno jih poda kar avtorjev zapis:

K-Block – fotografska serija
Serija fotografij, ki govori o hladni toplini zidov in tihem mrmranju luči in stikal na hodnikih, ki so dom živim barvam življenja v stavbi. Zgodba govori o razigranem miru vseh različnih person, ki si delijo kuhinjo in kopalnice isti trenutek.

AnjaTrips – film
Ob Anjinem obisku sem prepotoval velik del Danske. Pot je izgledala nekako tako: z vrha Skagna, kjer se dve morji stikata in piha najmočnejši veter, ki prevetri še tako zmedene glave po zahodni obali mimo vetrnic in nasipov do juga in starega mesta Ribe. Čez velike danske mostove po južni obali pravljičnega otoka na katerem se je rodil Andersen do belih klifov na jugovzhodu. Pa še do Kobenhavna in industrijske četrti malo pred letališčem.

TableDrums - aplikacija
TableDrums je aplikacija ki je nastala kot zaključni projekt pri predmetu maxMSP. Gre za aplikacijo, ki ti s pomočjo algoritmov slikovne analize omogoča igranje virtualnih bobnov kjerkoli imaš računalnik in kamero. Vse kar potrebuješ so trije koščki temnega papirja ali pa samo temno ozadje in z rokami lahko igraš virtualne bobne. Program je doživel velik pomp tudi v Ameriki, saj so me uvrstili med najbolj zanimiva dela prejšnjih mesecev na strani maxMSP programja. Tako sem dobil kar nekaj e-mailov od profesorjev in študentov s fakultet povsod po svetu, če lahko pošljem še izvorno kodo aplikacije, ki so jo seveda dobili.

LightTree - instalacija
Svetlobna instalacija, ki smo jo postavili za Philips v okviru festivala svetlobe v Vejle. Koncept se je spletel okoli igre s sencami, ki nastanejo pri mešanju primarnih RGB barv. Subtilno mešanje barv, močnejših in bolj rahlih senc smo povezali z ovijanjem bele vrtne folije okoli drevesa, katerega veje so se dotikale folije in jo potiskale stran. Simbolično smo želeli prikazati paradoks svetlobnega onesnaževanja in ujetje drevesa v njem.

TheWell - instalacija
Experimentalni interaktivni flash video projekt, v katerega vstopiš skozi projicirano na pol prerezano lobanjo, ki simbolizira vodnjak na tleh male utesnjene sobice. Poleg tebe se nahaja škatla, ki ima na vrhu kosmat polkrožni predmet. Temno je, obrneš simbolično voo-doo glavo na vrhu škatle in projekciji na kateri stojiš se v krogu začnejo spreminjati elementi. Spustiš jo in v prerezani lobanji se začne odvijati kratek film. Kratki filmi, ki jih lahko predvajaš z vrtenjem polovice kokosovega oreha prikazujejo dva popolnoma različna pogleda na iste situacije/predmete v življenju. En pogled je normalen, drug pa popolnoma oddaljen od realnosti. Kaj je že realnost?


Nokia – razvoj produkta
Za Nokio smo dobili nalogo izdelati koncept novega telefona/storitve/platforme. Ljudje drug drugemu pripovedujemo zgodbe o naših izkušnjah, občutjih, mnenjih in dogodkih, katerih del smo bili. Naš koncept smo razvili okoli te ideje pripovedovanja in deljenja zgodb drug z drugim kot preprost, naraven in intuitiven način komuniciranja. Pri projektu sem sodeloval kot snovalec sistema in platforme in kot avtor zaključnega filma in zgodbe prezentacije.


Našteti projekti so nastajali v času prvih štirih mesecev šolanja na Danskem in že rezultirali vrsto zanimivih pristopov, ki jih bo Peter Koraca v prihodnje gotovo koristno unovčil in vključil med dosedanje izkušnje.
Več o Petrovem ustvarjanju si lahko ogledate na njegovi spletni strani www.peterkoraca.com, kjer pridno ureja tudi svoj blog. Zablogajte z njim!

Aleksandra Čas

 

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave:
1985

Ljubljana - Galerija Biotehnične fakultete
Ljubljana - Grad (Zaplatil, Bunič, Ogrinc)

1986

Topolščica - Razstavišče Hotela Topolščica

1987

Maribor - Galerija ARS
Maribor - Razstavišče Amadeus

1988

Maribor - Razstavišče
Brut Eibiswald (Austrija) - Galerie in Schloss
Dobrna - Galerija Hotela Dobrna
Slovenske Konjice - Galerija Konus

1989

Slovenj Gradec - Galerija Mladinska knjiga
Radlje ob Dravi - Salon Ars
Nova Gorica - Galerija Likovna vitrina

1990

Rogaška Slatina - Razstavni salon
Prevalje - Klub Levi Devžej
Slovenj Gradec - Galerija dr.S,Stmada

1991

Slovenj Gradec - Galerija Mladinska Knjiga
Ruše - Salon Papirček
Maribor - Salon Meblo

1993

Rovinj (Hrvaška) - Galerija Ars-Grisia
Ruše - Salon Papirček

1994

Ljubljana - Razstavišče Ara
Maribor - Galerija Arte
Celje - MOS-94

1995

Slovenj Gradec - Galerija Prizma

1996

Ljubljana - Razstavni salon Integra

1997

Maribor - Galerija DLUM, Cikel Itaka

1998

Ljubljana - Gospodarsko razstavišče Alpe-Adria
Kranj - Mala galerija (Ogrinc - slike, Štuhec - plastika)

1999

Slovenj Gradec - Čajnica Peč-Sumrnertime
Radlje ob Dravi - Salon Ars, Cikel !taka

2000

Lenart - Galerija Krajnc
Maribor - Razstavišče Tehnične fakultete, Cikel Sledi

2001

Maribor - Razstavišče L. Jančar
Slovenj Gradec - Razstavišče Klik

2002

Rogaška Slatina - Galerija Steklame Rogaška

2003

Celje - Galerija MIK, Cikel Sledi

2004

Sarajevo - Galerija Muzeja franjevcev, Slike in risbe 1994-2004 (Ogrinc in Latifi6)
Celovec - Razstavišče Zveze bank (Ogrinc in Brandl)

2005

Pliberk – Sudhaus, Povezave - Connections Moosburg - Mestna hiša, Cikel Mistične krajine
Velenje - Galerija Kulturnica, Slike in risbe

Skupinske razstave:
1977

Ilirska Bistrica - Klub mladih-Gmpa, Z.O.O.F.F.

1978

Ljubljana - Pedagoška akademija, Razstava študentov

1979

Radlje ob Dravi - Salon Ars
Ljutomer - Galerija A.Trstenjak

1980

Ljubljana - Galerija R.Jakopič, Mladi slovenski umetniki

1981

Reka (Hrvaška) - Modema galerija, 11.Bienale mladih
Novo Mesto - Galerija Labod

1984

Radlje ob Dravi - Salon Ars, Razstava fotografije

1986

Slovenj Gradec - Galerija likovnih umetnosti, 1.Koroški likovni bienale
Ptuj - Galerija Z.Kveder Ruše - Likovni salon

1986

Rogaška Slatina - 1.Mednarodni slikarski Ex tempore

1987

Maribor - Razstavni salon Rotovž, Razstava članov DLUM
Maribor - Razstavišče Avla
Rogaška Slatina - Razstavišče pivnice 2, Mednarodni slikarski Ex tempore
Barcelona (Španija) - Galerija Artesania, Mednarodna grafična razstava
Calella (Španija) - Center International de recerca graphica, Mednarodna razstava litografij
Radlje ob Dravi - Salon Ars, 1. Annale slovenske risbe

1988

Maribor - Razstavni salon Rotovž, Razstava članov DLUM
Beograd - Galerija JLA, Razstava članov DLUM
Cadagues (Španija) - Galeria Fort, Miniprint International
Rogaška Slatina - Razstavišče pivnice 3, Mednarodni Ex tempore
Toronto (Kanada) - Del Bello Galery, Third Annual International Exibition Of Miniature Art
Sombor - Galerija "Likovna jesen", Mednarodna slikarska razstava
Piran - Obalna galerija Piran, Mednarodni slikarski Ex tempore
Škofja Loka - Galerija Grad, 1.Ex tempore

1989

Maribor - Razstavni salon Rotovž, Razstava članov DLUM
Celovec (Austrija) - Galerie Giustine, Mednarodna slikarska razstava
Beograd - Galerija doma sovjetske kulture, Slike za Muzej moderne umetnosti v Armeniji
Muta - Repnikova galerija, Razstava slik z likovne akcije Bistrica
Otočec - 1. Slovenski grafični bienale
Maribor - Galerija Hest
Rogaška Slatina - 4. Mednarodni slikarski Ex tempore
Ljutomer - Galerija A.Trstenjak, Mednarodni Ex tempore

1990

Maribor - Razstavni salon Rotovž, Razstava članov DLUM
Rogaška Slatina - 5. Mednarodni slikarski Ex tempore
Ljutomer - Galerija A. Trstenjak, Mednarodni Ex tempore
Maribor - Galerija Arte, Razstava petih slikarjev

1991

Rogaška Slatina - Razstavišče zdravilišča, Slikarji Rogaški
Maribor - Razstavni salon Rotovž, Razstava članov DLUM
Ljubljana - Gospodarsko razstavišče, Sejem AAI'

1992

Rogaška Slatina - 6. Mednarodni Ex tempore
Maribor - Galerija M Ljutomer - Galerija A. Trstenjak, Ex tempore

1993

Ljubljana - Gospodarsko razstavišče, Sejem AAI'
Rovinj (Hrvaška) - Galerija Grisia, Mednarodna likovna razstava
Radlje ob Dravi - Mala galerija-Maček, Koroški slikarji
Maribor - Razstavni salon Rotovž, Razstava članov DLUM

1994

Rogaška Slatina - Razstavišče zdravilišča, Razstava slikarjev iz Radelj
Ravne na Koroškem - Galerija Grad, Razstava slikarjev iz Radelj
Maribor - Razstavni salon Rotovž, Razstava članov DLUM
Maribor - Galerija DLUM, Jesenska likovna delavnica

1995

Chemnitz (Nemčija) - Galerie Kraftwerk, Razstava arnbientalnih pro-jektov
Slovenj Gradec - Galerija Prizma, Razstava koroških slikarjev
Maribor - Razstavni salon Rotovž, Razstava članov DLUM
Maribor - Galerija DLUM, Razstava članov - pedagogov
Idrija - Galerija Idrija, Slovenski slikarji

1996

Murska Sobota - Umetnostna galerija, Razstava članov DLUM
Maribor - Razstavni salon Rotovž, Razstava članov DLUM
Rogaška Slatina - Grafični muzej, Razstava slik in risb
Radlje ob Dravi - Salon Ars, Razstava koroških slikarjev
Ruše - Likovno razstavišče, Razstava risbe in grafIke
Raciborz (Poljska) - Galerija Zyhdi, Grafični bienale
Semič - Likovna delavnica 96
Velenje - Galerija Grad Ex tempore
Maribor - Galerija Dadas, Slovenski slikarji
Maribor - Galerija DLUM, Jesenska likovna delavnica
Split (Hrvaška) - Umetnostna galerija, Slikarski bienale
Rogaška Slatina - Grafični muzej Razstava, miniaturnih avtorskih del

1997

Metlika - Belokranjski muzej, Deset slikarskih srečanj v Semiču
Maribor - Razstavni salon Botovž, Razstava članov DLUM
Maribor - Galerija DLUM, Razstava portretov
Rogaška Slatina - Razstavišče zdravilišča, Steklo in barve
Praga (Češka) - Galerija Mlada fronta, 3. Trienale evropske avantgardne grafike

1998

Maribor - Razstavni salon Rotovž, Razstava članov DLUM
Radlje ob Dravi - Mala galerija – Maček, Koroški slikarji
Rogaška Slatina - Grafični muzej, Mednarodna razstava - Likovni trenutek
Raciborz (Poljska) - Galerija Zydi, Grafični bienale
Maribor - Galerija DLUM, Nagrajenci 98
Nova Gorica - Dom M.Gorjupa, Mednarodna slikarska delavnica
Celje - Umetnostna galerija, Nagrajenci Društva likovnih umetnikov Maribor
Ruše - Likovno razstavišče, Razstava risbe

1999

Maribor - Razstavni salon Rotovž, Razstava članov DLUM
Hilden (Nemčija) - Galerie Rathaus, Nagrajenci Društva likovnih umetnikov Maribor
Češke Budjevice (Češka) - Dom kultury Metropol, Intersalon AJ'! 99
Bruck/Muhr (Austrija) - Kulturhaus-Galerie
Akem - Galerija Grad, Razstava koroških slikarsev
Rogaška Slatina - Hotel Slatina, Slikarska delavnica
Maribor - Galerija Ars Sacra, Slomškovi portreti

2000

Pordenone (Italija) - Razstava članov DLUM
Ljubljana - Galerija Riharda Jakopiča, Prvinski dotik
Maribor - Dom L.]ančar, Liaart 2000
Trst (Italija) - Galerija A2, Mednarodna slikarska razstava
Češke Budjevice (Češka) - Dom kultury Metropol, IntersalonAN 2000
Slovenj Gradec - Galerija Mladinska Knjiga, Koroški likovni umetniki

2001

Maribor - Razstavni salon Rotovž, Razstava članov DLUM
Ruše - Razstavišče gimnazije, Zbirka del na papirju Z. Ogrinca
Maribor - Galerija Stari Rotovž, Razstava pedagogov - grafikov
Madrid (Španija) – Mostoles, Razstava članov DLUM
Češke Budjevice (Češka) - Dom kultury Metropol, Intersalon AN 2001
Snina (Slovaška) - Galerija Miro, Mednarodni slikarski simpozij
Trst - Galerija No 1, Mednarodna razstava

2002

Maribor - Galerija Stari Rotovž - Risbe
Maribor - Galerija Rotovž, Razstava DLUM
Pula - Galerija istrskih umetnikov, Razstava DLUM
Rogaška Slatina - Hotel Rogaška, Poslikano steklo
Maribor - Galerija Dlum, Razstava Leše 02
Radenci - Muzej Radenci, Mednarodna slikarska kolonija
Bad Radkenzburg - Mestna galerija, Mednarodna slikarska kolonija
Ljutomer - Galerija A. Trstenjak, II. Bienale malega formata
Ostrava - Galerija sodobne umetnosti, Evropska risba
Ljubljana - Galerija R. Jakopič, Prvinski dotik

2003

Rogatec - Galerija Grad, Mednarodna zbirka
Ptuj - Galerija Tenzor, Fašenk
Maribor - Galerija Rotovž, Razstava DLUM
Piran - Obalne galerije, 31 mednarodni ex-tempore
Ostrava - Galeruja sodobne umetnosti, Evropska risba
Bruck an der Muhr - Galerie Kulturhaus, Razstava DLUM Sveče/Suetcach
Bruck an der Muhr - Razstavišče pri Adamu, Mednarodni slikarski teden
Češke Budjevice - Galerija Metropol, AN 2004
Ljubljana - Galerija R. Jakopič, Razstava DSLU
Celje - Galerija Mozaik, Novoletna razstava

2004

Zagorje - Delavski dom, 40 let kolonije Izlake
Maribor - Galerija DLUM, Connectios 04
Ptuj - Galerija Mihelič, Connections 04
Julklošter – Kartuzija, Svetovi v svetem
Celje - Galerija Mozaik, Slikarska kolonija
Radlje - Radlpas, Odprta meja
Novo Mesto - Kulturni center J. Trdina, Kolonija Izlake 04

2005

Zagorje - Delavski dom, Kolonija Izlake 04
Radlje - Dvorec Radlje, Slikarji Koroške
Sharjah (Arabski emirati) - Sharjah Art Museum, Miniatura
Beltinci - Galerija Grad, Kolonija Izlake 04
Češke Budjevice - Galerija Metropol, Razstava AN 05

Nagrade:
1988

3.Mednarodni slikarski Ex tempore Rogaška Slatina Nagrada žirije - odkupna nagrada Steklarna

1989

Ex tempore Dobrna Odkupna nagrada
Ex tempore Ljutomer Nagrada žirije - odkupna nagrada Krka

1991

Ex tempore Dobrna Odkupna nagrada

1992

7.Mednarodni slikarski Ex tempore Rogaška Slatina 2. nagrada žirije
Ex Tempore Ljutomer Nagrada žirije

1994

MOS-Celje Nagrada za oblikovanje-Oriol Watch Bronasti ceh

1996

Ruše-Salon Rulik, Razstava grafike, Odkupna nagrada sponzorja

1998

Maribor Razstavni salon Rotovž Nagrada Umetniškega sveta Društva likovnih umetnikov Maribor
Ruše-Salon Rulik Razstava grafike Odkupna nagrada občine Ruše

1999

Markovci Ex tempore- Fašenk Odkupna nagrada Ljubljanske banke-Ptuj

2000

Markovci Ex tempore-Fašenk Grand prix

2001

Markovci Ex tempore-Fašenk Odkupna nagrada občine Markovci

2002

Velenje Ex tempore Odkupna nagrada

2003

Ljubljana Tekstilni ostanki kot umetniški izziv 2. nagrada

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave /Individual Exhibitions
1994

Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec

1995

Galerija Prizma Slovenj Gradec

1997

Ljubljanska banka
Koroška banka Slovenj Gradec

1999

Künstlerhaus Klagenfurt – Kleine Galerie (Avstrija)
Koroški dom starostnikov Črneče
K & K Center St. Johann im Rosental (Avstrija)

2002

Galerija Kolar Slovenj Gradec

2003

Galerija DLUM Maribor (skupaj z Metko Kavčič-Takač)
Zveza bank Celovec (Avstrija)

Skupinske razstave (izbor) / Group Exhibitions (selection)
2000

6. bienale slovenske grafike Otočec, Novo Mesto
1. bienale slik malega formata, Ljutomer - Likovni umetniki štirih mest (Česky Krumlov, Hauzenberg, Vöcklabruck, Slovenj Gradec), Slovenj Gradec
3th International Biennial, Raciborz (Poljska) 2001
4th International Triennial of the Small Graphic, Vilnius (Litva)
4h International Mini Print Exhibition, Lahti (Finska)

2002

Tokyo International Mini Print Triennial (Japonska)
II. Bienale slik malega formata, Ljutomer

2003

Razstava 39. slikarske kolonije Izlake
6. mednarodna likovna kolonija Velden (Avstrija)

Nagrade (izbor) / Awards (selection)
2002

37. mednarodni ex-tempore Piran (odkupna nagrada)
Tokyo International Mini Print Triennial (Art Museum Award)

2003

Ex-tempore Rudnik lignita elenje (velika odkupna nagrada)
Nagrada Društva likovnih umetnikov Maribor za leto 2003

 

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave:
1995

"MAMMA", Šrotnek. "Prima vista", Umetnostna galerija Maribor.

1997

"Interim", Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec.

1998

"Interim", Razstavni salon Rotovž, Maribor, Galerija Equrna, Ljubljana. "Fill Rouge", Salon Ars Radlje ob Dravi.

1999

"Fill Rouge", Delavski dom Zagorje.

2000

V Gospodovem vrtu so koraki tišji/ Nel giardino del Signore i passi sono piu silenziosi, Galerija Loža Koper.

Skupinske razstave:
1989

Moderna galerija Ljubljana.

1990

Galerija Komas, Ljubljana.

1991

Likovni salon Celje. Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec.

1994

Galerija Grad, Ravne.

1996

Kulturni dom Zagorje.

1997

»Umetnik in urbano okolje«, Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec.

1999

Razstava novih članov, Galerija DSLU, Ljubljana.

2000

Likovni umetniki štirih mest, Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec. Sala del Gesu, Fermo. Nagy Gyula Galeria, Varpalota. Schloss Wolfsberg.

2006

Popič, Marflak, Hergold, Ogrinc, Kumprej, Galerija Anteja Trstenjaka, Ljutomer. 7. slovenski bienale mesta Kranj, Galerija Prešernove hiše.

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave
1994

Galerija Izlake, medijske toplice

2001

Galerija Slovenskega verskega muzeja, Stična

2002

Galerija Grad Bogenšperk
Cerkev Sv. Vida, Dravograd

2003

»Moji Vrtovi«, Galerija Slovenskega verskega muzeja, Stična

Seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave od leta 1998 naprej:
1998

Razstavni salon Dolik, Jesenice.
Grafike, slike, risbe 1968-1998, fragmenti, Galerija Murska Sobota.

1999

Queens College Art Center, New York.
Gallery Space, Sakaide (Japonska).
Grafike, slike, risbe 1968 -1998, fragmenti, Galerija Lendava.

2002

Davidovi vrtovi med leti 1992-1996, Galerija Lek, Ljubljana.

2003

Poslovni center Mercator, Ljubljana.

2004

Sarcophag (U.S.), Galerija Equrna, Ljubljana.
Poslovni center Hit – Paviljon, Nova Gorica.

2006

Pavšlarjeva hiša, Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj.
Slike iz cikla Sarcophag(U.S.) Galerija Ante Trstenjak, Ljutomer.

Skupinske razstave od leta 1998 naprej:
1998

Artisti Sloveni a Caltanissetta, Galleria Del Municipio, Caltanissetta, Italija.
Zeitgenossische Slowenische Kunst, Hilden, Nemčija.
"Geografija-geometrija". Konkretna umetnost Podonavja, Galerija Equrna, Ljubljana.
1. mednarodna likovna kolonija Križanke, Viteška Dvorana, Ljubljana.
Mala slika - mala plastika, Galerija Hest, Maribor. / 5. Bienale slovenske grafike, Dolenjski Muzej, Novo Mesto.
Likovni umetniki za Prešernovo mesto, Prešernovi nagrajenci, Mestna občina Kranj.
Slovenija odprta za umetnost. Izbor avtorjev 1995, 1996, 1997, Razstavišče Veronika, Kamnik.

1999

23. mednarodni grafični bienale, Galerija Tivoli/ MGLC, Ljubljana.
Akt na slovenskem 1: Slikarstvo/ Corpus Delakti, Cankarjev dom - galerija, Ljubljana.
49 Opere di 7 artisti Sloveni, Galleria il Saggiatore, Rim.
Mednarodna likovna zbirka Vipavski križ, Jakopičeva galerija, Ljubljana.
Art in Slovenia 1976 - 1999, Pretorska palača, Galerija Loža in Meduza, Koper ter v Mestni galeriji v Piranu.
Slovenska grafika, Palagio di parte Guelfa (Salon Brunelleschi), Firence.
Ustvarjalci XX. stoletja. Grafična zbirka ALU. ALU, Ljubljana.
23. mednarodni grafični bienale v Ljubljani – izbor, Collegium Artisticum, Sarajevo.

2000

Andrej Jemec, Drago Tršar, Lojze Logar, Galerija Forum, Tokio.
Akademski slikarji in kiparji - nekdanji dijaki, Galerija Murska Sobota.
Lojze Logar, Petar Waldegg, Likovni salon Ravne.
Nova postavitev stalne zbirke in razstava tihožitja, Umetnostna galerija Maribor.
Likovni umetniki za Prešernovo mesto, Galerija mestne hiše, Kranj.

2001

Dediščina mojstrov. Grafični listi iz zbirke MGLC, Galerija Tivoli/ MGLC, Ljubljana.
Dela iz grafičnih ateljejev MGLC, Ljubljanski grad, Peterokotni stolp, Ljubljana.
MGLC & Umetniki. Produkcija originalnih tiskov 1996 - 2001, Galerija Tivoli/ MGLC, Ljubljana.
Izbrana dela slovenskih avtorjev iz zbirk MG 1950-2000, Moderna galerija, Ljubljana.
Revizije. Slika 70 + 90, Galerija Prušnikova 74, Ljubljana.

2002

Odtisi s kamna, litografija v Sloveniji po letu 1950, Galerija Tivoli/ MGLC, Ljubljana.
MGLC & Umetniki. Grafični listi nastali v produkciji MGLC, Galerija Murska Sobota.
Donatorska razstava v korist novega dializnega centra Ptuj, Galerija Krka, Ljubljana.
Umetniška zbirka Nove Ljubljanske banke, Avla Ljubljanske banke, Ljubljana.
30. mednarodna likovna kolonija Lendava, Galerija Hotela Elizabeta.
Natiskano, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica.

2003

Do roba in naprej. Slovenska umetnost 1975 – 1985, Moderna Galerija, Ljubljana.
Podobe na papirju. Dela iz zbirke UGM, Umetnostna Galerija Maribor.
Iz likovnih depojev Mestnega muzeja Idrija, Galerija Idrija.
Grand Prix - slovenski nagrajenci grafičnih bienalov, Jakopičeva Galerija, Ljubljana.
Mednarodna likovna delavnica Piran 2003, Studio Galerija Gasspar, Piran.
Incidere, Odtisi, Grabar, Trdnjava Malatesta, Montefiore Conca, Italija.
Križanke 1998-2002, Ljubljanski grad.
Podobe 80 - 90. Izbor iz ribniške likovne zbirke, Ribnica na Dolenjskem.
Zbirka Pilonovih prijateljev, Pilonova galerija Ajdovščina.
Grenzgaenger, Galerie Freihausgasse Beljak / Villach.

2004

Slovenska grafika - izbor slovenskih grafikov, Staedtisches Kunstmuseum Singen, Nemčija.
Grafika / Grafik 1950 – 1980 - 2000, Galerija Tivoli/ MGLC Ljubljana.
1. mednarodna likovna delavnica Esprima 04, Spacalova Galerija, Štanjel.
Iz grafičnih map. Zbirka UGM, Razstavni salon Rotovž, Trg B. Kraigherja, Maribor.
Grafike odabrane iz zbirke MMSU-a, Muzej moderne i suvremene umjetnosti, Reka/ Rijeka.
20 let pozneje, Galerija Equrna, Ljubljana.
7 Grehov: Ljubljana - Moskva, Moderna Galerija Ljubljana.
Soočenja. Razstava del iz stalne zbirke UGM, Umetnostna galerija Maribor. Esprima 04, Ljubljanski grad.
Izbrana dela iz umetniške zbirke Nove Ljubljanske banke, Mestna galerija Piran.
26. mednarodni grafični bienale. Najlepše grafike, Galerija Tivoli / MGLC, Ljubljana.
Stalna zbirka slikarstva, Galerija Murska Sobota.
Izbrana dela iz umetniške zbirke Nove Ljubljanske banke.
Poglavja iz razvoja slovenskega slikarstva 20. stoletja, Umetnostna Galerija Maribor.
Zvezdni prah / Star Dust. 60 let prve slovenske Akademije za likovno umetnost, 1945 – 2005, Galerija Kresija Ljubljana.
Umetniška zbirka Janija Marinčiča, Cankarjev dom Vrhnika.

2006

Riznicata na slovenečkata grafika, Likovni salon makedonske Akademije znanosti in umetnosti Skopje.
Crossover, Kunstverein Kaernten, Celovec.

Izbor nagrad:
1971

Celovec (Avstrija) - nagrada "Intart".

1976

San Benedetto (Italija) - srebrna medalja "Cooperazione e lavoro".

1979

Eisenstadt (Avstrija) - nagrada za razstavo "Pannonia 79".

1985

Baden-Baden (Nemčija) - nagrada na "European Biennial of Graphic Art"
Ljubljana - nagrada na "16. mednarodnem grafičnem bienalu".

1986

Bradford (Velika Britanija) - nagrada na "British International Biennial".

1987

Reykjavik (Islandija) - nagrada na "Grafica Atlantica".
Nagrada Prešernovega sklada za grafični in slikarski opus, razstavljen v galeriji Equrna.

1992

Tajpej (Tajvan) - nagrada za kvaliteto na "International Biennial of Graphic Art".

1993

Maastricht (Belgija) - tretja nagrada na "1 st International Graphic Biennial".

1993

Gyor (Madžarska) - Grand Prix na "International Graphic Biennial".

1994

Tajpej (Tajvan) - nagrada za kvaliteto na "International Biennial of Graphic Art".

1998

Sofija (Bolgarija) - prva nagrada na "International Graphic Biennial".

seznam razstav in prejete nagrade

Kiparski tabori: doma in v tujini:

2000 – Jauševci pri Mariboru,
2001 – Ožbalt,
2001 – Šmihel nad Mozirjem,
2002 – Ožbalt » Velika luka«,
2002 – Olesfalu – Madžarska,
2002 -  Slivnica pri Mariboru: osnovna šola,
2003 – Trbovlje,
2003 – Slivnica: pri osnovni šoli,
2003 – Črna: hotel Kernes,
2003 – Spodnja Selnica pri Rušah »Peč«,
2004 – Slivnica pri Mariboru,
2004 – grad Jablje: »Park grad«,
2004 –  gostišče Stari kovač nad Selnico,
2004 – Tengelinc pri restavraciji Orhideja Madžarska,
2005 – Melišče pri Gornjem Gradu,
2005 – Topoljiščica pri hotelu,
2005 – Šmihel nad Mozirjem,
2005 – Grubelno: Pod lipami,
2005 - Tengelinc pri restavraciji Orhideja Madžarska,
2005 – Trbovlje » Dom rudarjev«,
2005 – Veliki Kamenac Slovaška,
2006 – Radlje: Dvorec,
2006 – Melišče pri Gornjem Gradu,
2006 – Kamenje pri Karlovacu – Hrvaška,
2006 – grad Jablju  pri Domžalah,
2006 - Šmihel nad Mozirjem (Kozolec),
2006 – Groblje pri Domžalah,
2007 – Naravske Ledine: pod Uršlja gora,
2007 - Tengelinc pri restavraciji Orhideja Madžarska,
2007 – Sexard: privat delavnica – Madžarska,
2007 – Selnica pri osnovni šoli,
2007 – Čivlv: Slovaška,
2007 – Legen pri Slovenj Gradcu – zasebno,
2008 – Bulkaganjo – Srbija,
2008 – Kop: Lukov dom,
2008 – Ravne : srednja šola,
2008 – Slovaška,
2008 – Radlje: Dobrava ( Plazovnik).

Samostojne razstave :

1970 – Spodnja Muta – sejna soba
1970 – Šoštanj : Napotnikova galerija
1971 - Tovarna Muta: jedilnica
1976 – Dravograd: osnovna šola
1978 – Črna na Koroškem: občina
1981 – Radlje: osnovna šola
1982 – Muta: stara osnovna šola
1997 – Muta: nova osnovna šola
1997 – Gortina: cerkev Sv. Štefana
1997 – Karavanig pri Muti: O. pisarna
1998 – cerkev Sv. Primoža nad Muto
2002 – Ravne na Koroškem: Uršnik »Kultkišta«
2003 – Bukovska vas; Bar Karmen
2003 – Črneče pri Dravogradu: dom starostnikov
2003 – Prevalje: dom starostnikov Ob Fari
2003 – Muta: Knjižnica za 30 let dela
2004 – Muta:  Večnamenska dvorana
2006 – Radlje: Hotel Vabo
2006 – Ravne: cerkev Sv. Ambroža
2006 – Šmartno pri Slovenj Gradcu: cerkev Sv. Martina
 

seznam razstav in prejete nagrade

Razstave:
1966

Ravne na Koroškem

1970

Radenci, Steklena dvorana

1971

Ravne na Koroškem

1972

Ljubljana, študentsko naselje

1975

Ljubljana, prostori Jugobanke
Likovni salon, Ravne na Koroškem

1980

Salon Rotovž, Maribor

1982

Ljubljanska banka, Slovenj Gradec
Mislinja
Prevalje

1983

Rogaška Slatina

1984

Likovni salon, Ravne na Koroškem

1985

Papirnica Vevče

1986

Salon Rotovž, s Petrom Đurđecićem, Maribor

1990

Stadtsgalleriet, Halmstadt

1992

Galerija Tinje, Tinje/Tainach

1993

Savinov likovni salon, Žalec
A Banka, Prevalje

1994

Galerija Mak, Maribor

1996

Galerija dr. Staneta Strnada, Slovenj Gradec
Galerija hotela Krnes, Črna na Koroškem

1997

Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

Skupinske razstave:
1965

Umetnost in likovna dejavnost mladih v Sloveniji, Umetnostni paviljon, Slovenj Gradec

1970

Lesorez na Slovenskem 1540-1970, Umetnostni paviljon, Slovenj Gradec

1972

Likovni umetniki '72, Umetnostni paviljon, Slovenj Gradec

1973

Slikarska kolonija '73, Likovni salon, Ravne na Koroškem

1974

Umetnici Jugoslavije Njegošu, Galerija v Biljardi, Cetinje
Subotica Razstavni salon Rotovž, Maribor
Razstava DSLU, Moderna galerija, Ljubljana

1975

Jugoslovanski portret, Tuzla
Likovni salon, Ravne na Koroškem
Galerija v Mestni hiši, Kranj
Razstava DSLU ob 30 letnici osvoboditve, Moderna galerija, Ljubljana
Razstava pododbora DSLU, Maribor
XIV. likovni susret, Galerija likovnog susreta Subotica, Subotica

1976

Umetniki štirih dolin, galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik, Velenje
Razstava DSLU, Ljubljana

1978

Razstava del koroških umetnikov ob 20 letnici Umetnostnega paviljona, Umetnostni paviljon, Slovenj Gradec Razstava društva Koroških likovnikov, Likovni salon, Ravne na Koroškem
Razstava poklonjenih del Splošni bolnišnici Koper, Koper
Razstava pododbora DSLU, Razstavni salon Rotovž, Maribor

1979

Pokrajinski muzej Brežice
Razstavni salon Rotovž, Maribor
Likovni salon, Ravne na Koroškem
Razstava Jugoslovanski portret, Tuzla
Bienale akvarelov Jugoslavije, Galerija Vjekoslava Karasa, Karlovac
Galerija umjetnosti, Vinkovci
Mala galerija Ivana Čobala, Maribor

1980

Razstava mladih slovenskih umetnikov, Ljubljana
Radlje ob Dravi
Družbeni dom, Prevalje
Likovni salon, Ravne na Koroškem
Železarna Ravne, Ravne na Koroškem

1981

Ravne na Koroškem
Razstava DSLU, Ljubljana
Varaždin

1982

Razstava Koroški likovni umetniki, Umetnostni paviljon, Slovenj Gradec

1984

Razstava DLUM, Maribor
I. mednarodni trienale male keramike, Zagreb

1988

Razstava Koroški likovni umetniki, Galerija Idrija, Idrija
Retzhof
Razstava DLUM, Maribor

1989

Risba in skulptura, razstava DLUM, Maribor
Likovni salon, Ravne na Koroškem
Mestna hiša, Halmstadt

1990

Schloss Gleinstätten

1992

Razstava DLUM, Maribor

1993

Razstava Likovne upodobitve junakov Prežihovih del ob 100 letnici rojstva pisatelja Prežihovega Voranca, Likovni salon, Ravne na Koroškem

1994

III. mednarodni bienale kiparskih risb, Budimpešta

1995

Skulpturen aus dem Alpen-Adria Raum, Kur- und Kongresshaus, Millstatt

Javna dela:
1973

Prevalje, Pogled v vesolje, železo

1977

Šentanel, spomenik NOB, les

1978

Pod Uršljo goro, spominsko obeležje, les/kamen
Slovenj Gradec, spominska plošča na zgradbi Ljubljanske banke, relief, bron

1979

Kokarje pri Nazarjah, spominsko obeležje, les
Laško, osnovna šola, doprsni kip Primoža Trubarja, bron
Strojna, Blaž Mavrel, les

1980

Peč, Kosovo, doprsni kip maršala Tita, bron

1981

Stopiče, osnovna šola, skulptura Janeza Trdine, kamen
Radovljica, portret Tita in E. Kardelja, bron

1982

Novo Mesto, doprsni kip Marjana Kozine, patiniran mavec

1984

Leše, relief rudarja, kamen Dravograd, Lesarji, les

Simpoziji:
1970

Štanjel na Kras, kamen

1972

Ljubljana, študentsko naselje, kamen

1973

Ravne na Koroškem, železo

1990

Rogaška Slatina, glina

1994

Millstadt, les

1995

Millstadt, les

Nagrade:

Prešernova nagrada na ALU Ljubljana

Video

 

Get the Flash Player to see this player.

 

Video

Get the Flash Player to see this player.

Video

Get the Flash Player to see this player.

Video

Get the Flash Player to see this player.

Video

Get the Flash Player to see this player.

Video

Get the Flash Player to see this player.

nanašajoča besedila

Besedilo: Milena Zlatar

V slovenskem likovnem prostoru lahko kiparji najpogosteje realizirajo skulpture komornega značaja. Takšna se kaže sedanjost, pa tudi zgodovinska realnost, ki pomeni dokončno minulo st časov, ko so kiparji bili enakovredni arhitektom ali mojstrom gradbenikom in so vkomponirali svoja dela v monumentalen prostor cerkva in profanih palač. Danes so spomeniška plastika, open-air projekti in t. i. land art projekti (tudi Forma viva) v manjšini v primerjavi z drugimi likovni mi realizacij ami. Prostor pa še vedno ostaja, znotraj in zunaj skulpture, za kiparja najpomembnejši dejavnik realizacije skulpture - kiparskega objekta. Instalacije kot praksa umetniških realizacij v zadnjih desetletjih, so delno nadomestile željo po obdelavi celotne prostornine (razstavnega prostora), niso pa mogle zadovoljiti rešitev »klasičnih« problemov in odnosa kiparja do prostora, ki obdaja telo kipa. V tem smislu rešuje to problematiko projekt Nace Rojnik: ne gre za instalacijo (kakršnih smo vajeni) v pomenu medsebojnega učinkovanja posameznih elementov znotraj morfologije likovne stvaritve, ki razrešuje vprašanje odnosov z drugimi predmeti, temveč je njen projekt polnokrvna kiparska naloga in razrešuje medsebojne odnose TELO-PROSTOR-POVRŠINA. Lahko bi govorili tudi o novem (starem) vidiku kiparstva, ki znova odkriva lastno identiteto in poudarja kompleksnost razmerij osnovnih postulatov. Za odločitev, da kiparki Naci Rojnik (umetnica je rojena leta 1951 v Ljubljani, v Slovenj Gradcu pa živi in ustvarja že več kot dvajset let) namenimo v Galeriji likovnih umetnosti posebno pozornost, je bila spodbudna prav njena želja realizirati kiparska dela v vnaprej znanem prostoru. Hkrati z njenimi ustvarjalnimi načrti smo se odločili za radikalen poseg v razstavni prostor »velike galerijske dvorane«: popolnoma smo jo izpraznili in tako dobili prostor, ki je kar klical po umetniških akcijah. Koncept kiparke Nace Rojnik, ki je že poleti 1998 začela pripravljati ta zahtevni projekt, je postal izziv tudi za nas. Zamislila si je v prostor postaviti »kolose« velikih dimenzij: gre za prosto stoječe skulpture in reliefe, nekateri merijo v višino skoraj tri metre. Že skice so nas prepričale o likovni vrednosti projekta, zato smo jo spodbudili, da delo nadaljuje. Zahtevna tehnologija vlivanja umetne mase in tehnika žgane gline sta zahtevali mesece in mesece zbranega dela z vso metjejsko spretnostjo. Hkrati pa so nastajala dela komornega značaja (ta so na razstavi v galeriji Falke in skupaj z deli v slovenjgraški galeriji tvorijo enovito celoto), za katera bi težko rekli, da so le skice ali priprave za oblikovanje skulptur velikega formata. Živijo lastno življenje vpreštudiranih proporcih in imajo svojo zgodovino v aktih - torzih iz katerih so logično izšle. Že te na pol sedeče ali ležeče figure so učinkovale, kljub manjšemu formatu, monumentalno in so bile polne notranje napetosti, tekstu ra površine pa je bila obdelana na slikarski način. Pretanjena obravnava površine je tako umirjala, mestoma pa poudarjala dinamičen princip med telesom figure in prostorom, ki jo obdaja; takšen način je značilen tudi za njene skulpture monumentalnega formata. Naca Rojnik, v sedemdesetih letih je študirala na ljubljanski likovni akademiji, se pozno izvila iz akademskega realizma, ki je bil v portretih prežet s samosvojim slikarskim občutenjem in določeno stopnjo svojevrstnega manierizma, sledila je prvinski izpovednosti in občutku za formo in telesno st ter tako postopoma dobila mesto v najvitalnejšem delu slovenskega kiparstva poznih devetdesetih let. Umetnica je tudi z avtorsko postavitvijo razstave dosegla izjemne učinke, o katerih sanja vsak kipar - spoprijeti se s prostorom, konkurirati arhitektom, pri tem pa subtilno in sublimno ustvariti površino in zgodbo, ki se bo konzumenta tega prostora gledalca, dotaknila na slikarski in poetični način.

 

Besedilo: Marko Košan

Angleški kipar Barry Flanagan je v šestdesetih letih med študijem na znameniti londonski St. Martin School of Art v enem izmed pisem profesorju Anthony ju Caru kiparja opisal kot »tridimenzionalnega misleca«, s čimer je najbrž hotel povedati, da je kiparju med vsemi drugimi umetniki lastno to, da misli z obliko, snovjo in prostorom. Z istimi besedami bi bržkone lahko preprosto in učinkovito opisali tudi ustvarjalni vzgib Nace Rojnik. čeprav je v prvih letih poakademijskega snovanja pri delu izhajala iz poetično preoblikovanih, a realistično trdnih figuralnih modelov s klasičnimi in včasih tudi duhovitimi, manieristično pretiranimi proporci, je bilo ves čas jasno, da jo v prvi vrsti zanima vzdrhtela površina poudarjeno plastičnih teles, pregnetenih s tisočerimi dotiki, ki rojstvu oblike vdahnejo izrazito oseben, domala erotično prvinski odnos, okrepljen še s sekundarno naneseno plast jo barvnega inkarnata. Zdi se, da je modeliranje v glini vselej pojmovala kot posvečen kreativni proces nenehnega dodajanja gradiva, obenem pa kot neprestan izziv ohranjanja končne realizacije v idealno enoviti in učinkoviti, absolutno dokončani formi. Polnoplastični iluzionizem skulptur je bil največkrat le sredstvo in ne namen, kar kažejo tudi mnogo številne zgolj reliefno izvedene »skice«, nanizane v smislu nekakšnega preizkušanja slikovitih učinkov kiparske površinske teksture. Metaforični vsebinski poudarki posameznih skulptur prav tako nikoli niso nagovarjali gledalca neposredno, temveč pritajeno in zgolj kot nerazpoznaven, dvoumen simbol ter k sebi in vase obrnjena referenca. Fragmentarna oblikovna gradnja torzov, ki se v Nacinem opusu kažejo kot svojevrsten, a logičen prehod k oblikovanju prečiščenih in osvobojenih abstraktnih oblik običajnega pomanjšanega ter kot presenetljivi novum tudi izrazito monumentalnega formata, je očitno nakazovala stanje krčevitega pričakovanja, ki se je brez citiranja konkretnih oblik iz narave, vendar z jasno navezavo na zgodnejše realizacije, v najnovejših delih, ki so prvič predstavljena na pričujoči razstavi, razprla in prepojila s povsem novo energijo in sugestivno likovno močjo. Latentni vitalizem, ki je vselej prežemal Nacine kiparske rešitve, se je razživel v osupljivem vzgonu. Vpel se je v aluzivno, antropomorfno drgetanje slikovitih skulpturalnih organizmov, ki se z vegetabilno notranjo dinamiko izogibajo statični hieratičnosti geometrijskih prostornin, iz katerih se vselej izvijajo. Velikanski stožci se zato vzpenjajo iz tal po milosti nekakšne notranje naravne rasti, na zidove obešeni nenavadno zadebeljeni pravokotniki in kvadrati se mehko zaobljeni vihajo sami vase ter za vzvalovanimi robovi ustnic, ki prekrivajo lascivne pokline in reže, v skrivnostnem drobovju zadržujejo vsakršno besedo in premočrtno misel. Organska vztrepetalo st velikih objektov, oblikovanih iz neopredeljivega plastičnega materiala in označenih z dvoumnimi ter enigmatskimi naslovi, gledalcu vzbuja občutek neposredne prisotnosti, ki pa ni pomirjujoča, temveč je napolnjena z nelagodjem in onemelo tesnobo, kakršno vselej občutimo v soočenju z neznanim. Več kot očitno se napaja iz kiparkinega zelo intimnega čutenja, zato od gledalca ne zahteva meditativnega poglabljanja v kakršnokoli sporočilnost, temveč le vizualno čutno zaobjet je telesnosti kipa, ki tudi zaradi monumentalnega formata odločno, a kljub temu nikoli agresivno zapolnjuje fizični in duhovni ambient razstavnega prostora. Sestavljeni, reliefno na zidu obviseli objekti z grafično izpeljano igro linij in znakov sicer učinkujejo kot emblematični simboli (zato jim je mogoče izbrskati pomene ali celo eksplicitne zgodbe), vendar v svojem temeljnem bistvu prav tako ostajajo v okvirih tankočutnega poigravanja z abstraktno »slovnico« veščin kiparskega snovanja. Vsekakor se Naca Rojnik raje kot s koncepti ukvarja z oblikami. Neizmerno več ji je do tega, da umetnost ustvarja v neposrednem dotiku z rokami, kot da o njej samo razmišlja. Brez zadržka bi zato lahko rekli, da je njen odnos do oblikovanja skulpturalnega volumna povsem klasičen, le napolnjen je z novim, netradicionalističnim dojemanjem statusa kiparskega objekta in njegove dejavne vloge pri nagovoru gledalca. Naeini kipi so kot zelo osebna revalorizacija klasične obrti, ki se uresničuje v plodovih zadovoljstva pri delu z rokami in v izzivalnem preizkušanju intrigantnih in neulovljivih učinkov dokončanega dela. Pri tem pa je njeno ustvarjanje prefinjeno, kar konec koncev pomeni isto kot poglobljeno in resno, in to se odraža tudi v modri, odrešiIni meri relativnosti pri vseh uporabljanih skrajnostih.

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave:
1970

Gimnazija, Ravne na Koroškem

1971

Galerija študijska knjižnica, Ravne na Koroškem
Osnovna šola, Muta

1980

Salon Ars, Radlje ob Dravi

1981

Likovni salon, Ravne na Koroškem

1982

Galerija ZRMK, Ljubljana

1985

Razstava z Janezom Mišo Knezom, Galerija Commerce, Ljubljana

1986

Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, Ljubljana

1987

Gledališče Glej, Ljubljana

1988

Likovni salon, Celje Galerija DSLU, Ljubljana

1989

Galerija Mladinske knjige, Slovenj Gradec
Avla delavskega doma, Zagorje ob Savi

1990

Galerija Labirint, Ljubljana

1992

Cafe Galerija, Mestna galerija Ljubljana

1993

Galerija mednarodnga centra ICPE, Ljubljana

1994

Galerija Ars, Ljubljana

1996

Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

1997

Hotel Elizabeta, Lendava

1999

Savinov likovni salon, Žalec
Vila Bled, Bled
Likovni salon Celje, Celje

2000

Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Celje

2001

Galerija Gasspar, Piran

2002

Nyári Mozi, Palics, Srbija
Galerija Mozaik, Celje
Galerija Štiblc, Mežica

2003

Galerija Gorenje d.d., Velenje
Galerija Kos, Ljubljana

2004

Mestna kavarna, Slovenj Gradec

2005

Koroški pokrajinski muzej, Ravne na Koroškem
Galerija Krka, Ljubljana

2006

Dom ostarelih, Črneče
Palais des Nations, Geneva

Skupinske razstave:
1976

Galerija Bežigrad, Ljubljana

1980

Razstavni salon Rotovž, Maribor

1981

Mestna galerija, Ljubljana
Dom kulture Studentski grad, Beograd

1982

Razstava del koroških likovnih umetnikov in častnih občanov, Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

1983

Galerija DSLU, Ljubljana

1984

Likovno razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana

1985

I. Koroški likovni bienale, Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

1986

Slovenski likovni umetniki razstavljajo, Likovno razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana
Likovni salon, Ravne na Koroškem

1987

II. Koroški likovni bienale, Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec
14. jugoslovanski bienale mladih, Moderna galerija, Rijeka
Slovenski likovni umetniki razstavljajo, Likovno razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana

1988

Pet plus pet, Galerija Karas, Zagreb
Pet plus pet, Mestna galerija, Ljubljana
Slovenski likovni umetniki razstavljajo, Likovno razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana
Galerija Izlake

1989

Likovni trenutek, , Likovno razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana
Steklena dvorana delavskega doma, Zagorje ob Savi

1990

25. zagrebački salon ljepih umetnosti, Zagreb
Galerija Labirint, Ljubljana

1991

II. medregionalna likovna razstava, Galerija Kulturnega doma Miško Kranjec, Murska Sobota
II. medregionalna likovna razstava, Likovni salon, Celje
II. medregionalna likovna razstava, Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec
II. medregionalna likovna razstava, Gorenjski muzej, Kranj
II. medregionalna likovna razstava, Pilonova galerija, Ajdovščina
II. medregionala likovna razstava, Dolenjska galerija, Novo mesto
II medegionalna likovna razstava, Obalne galerije, Piran
V. slikarska kolonija, Semič
EX TEMPORE, Kum

1992

Galleria del Centro, Udine

1993

Galerija Murska Sobota
Likovni salon, Celje

1994

Podobe predmeta, Majski salon Likovno razstavišče Riharda Jakopiča, Ljubljana
Lamutov likovni salon – Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
Likovni salon, Ravne na Koroškem

1995

Razstava ob 50 letnici gimnazije, Likovni salon, Ravne na Koroškem

1996

Slikarska srečanja v Semiču, Razstavni salon Zdravilišča Rogaška Slatina

Scenografija (vključuje tudi likovno opremo):

Čehov, Snubač, SNG Drama, Ljubljana
Oscar Wilde: Važno je imenovati se Ernest, (AGRFT), Mestno gledališče Ljuljansko
Beckett: Komedija, ne jaz, katastrofa, Eksperimentalno gledališče Glej, Ljubljana 1986/87
V. Havel: Zmešnjava, Primorsko dramsko gledališče, Nova Gorica
Vinko Möderndorfer: Help, SNG Maribor
Feydeau: Do-Re-Mi, Prešernovo gledališče Kranj, 1990
Vinko Möderndorfer: Cabaret, SNG Celje, 1991
W. Busch: Jošt in Jaka, SPD Celovec, 1993
Feydeau: Pokojna gospejina mama, SPD Celovec, 1995
A. Rozman: Rupert Marovt, KUD France Prešeren, Ljubljana, 1997

Likovna oprema večjih scenskih projektov:

Henrik V, SNG Drama, 1993
Prešernovo gledališče Kranj, 1994
Prešernovo gledališče Kranj, 1995
B. Novakovič: Lo Scrittore, Muzeum in SNG Drama, Ljubljana, 1995

Nagrade:

Odkupna nagrada I. Koroškega bienala, Slovenj Gradec, 1985
Odkupna nagrada, Ressegna internacionale di grafica carta colore artisti sloveni, Udine, 1992

Video

Get the Flash Player to see this player.

Video

Get the Flash Player to see this player.

Video

 

Get the Flash Player to see this player.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Video

Get the Flash Player to see this player.

Video

Get the Flash Player to see this player.

seznam razstav in prejete nagrade

Samostojne razstave:
1991

Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

1992

Galerija pri Kulturnem centru Ivana Napotnika, Velenje

1993

Salon Rotovž, Maribor
Millstadt, Avstrija (sodelovanje na menarodni kiparski koloniji in samostojna razstava v Mestni galeriji)

1996

Galerija IZUM, Maribor
Galerija Prizma, Slovenj Gradec

1999

Galerija Falke, Libuče pri Pliberku (Loibach/Bleiburg), Avstrija
Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

Skupinske razstave:
1982

Razstava del koroških likovnih umetnikov, Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

1985

I. koroški likovni bienale, Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

1987

II. koroški likovni bienale, Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

1988

Galerija DLUM, Maribor
Razstava ZDSLU na temo Barva, Galerija Riharda Jakopiča, Ljubljana

1991

II. medregionalna razstava, Galerija Murska Sobota, (prenos razstave v naslednje galerije: Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec; Galerija sodobne umetnosti Celje; Obalne galerije, Piran; Galerija Gorenjskega muzeja, Kranj; Galerija Božidarja Jakca, Kostanjevica)

1992

Galerija DLUM, Maribor

1993

Galerija DLUM, Maribor

1994

Galerija DLUM, Maribor
Razstava ZDSLU na temo Podobe predmetnega, , Galerija Riharda Jakopiča, Ljubljana
Maski salon, Galerija ZDSLU, Ljubljana
Male plastike slovenskih avtorjev, Galerija Krpan, Cerknica
Galerija Jožeta Vrščarja, Ljubljana

1995

Galerija DLUM, Maribor
Nagrajenci DLUM, Galerija DLUM, Maribor

Video

Get the Flash Player to see this player.

Video

Get the Flash Player to see this player.

seznam razstav in prejete nagrade

1965

MARIBOR (FOYER GLEDALIŠČA)
VELENJE (DELAVSKI DOM)
ŠOŠTANJ (NAPOTNIKOVA GALERIJA)

1966

CELJE (FOVER SLG)

1967

MARIBOR (GALERIJA ROTOVŽ) SKUPAJ Z STJEPANOM STOLNIKOM
KRANJ (GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE)
JESENICE (MALA DVORANA DELAVSKEGA DOMA)
RAVNE NA KOROŠKEM (LIKOVNI SALON) SKUPAJ Z FRANCEM BOŠTJANOM

1968

PIRAN (MESTNA GALERIJA)SKUPAJ Z JANKOM DOLENCEM
RADLJE OB DRAVI (AVLA OSNOVNE ŠOLE)

1969

MUTA (UČILNICA PRI KINU MUTA) SKUPAJ Z JANKOM DOLENCEM
VUZENICA (RAZSTAVNI PROSTORI OSNOVNE ŠOLE) SKUPAJ Z J. DOLENCEM IN Š. KRESNIKOM
KOSTANJEVICA NA KRKI (LAMUTOV LIKOVNI SALON)
CELOVEC (KARNTNERLANDESGALERIE) SKUPAJ Z JOŽETOM TISNIKARJEM
MUTA (TVD MUTA) SKUPAJ Z A. PLEMLJEM IN A. JERČIČEM
TREBNJE (GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV)
LJUBLJANA (MALA GALERIJA)

1970

KOPER (GALERIJA LOGGIA)
MILANO, ITALIJA (GALERIA SANBABILA)
MUTA (GODBENA SOBA MUTA) SKUPAJ Z DOLENCEM IN JERČIČEM
EGNACH, ŠVICA (GALERIA BURKARTSHOF)

1971

KRANJ (GALERIJA V MESTNI HIŠI)
LENART V SLOVENSKIH GORICAH (RAZSTAVNI PROSTORI PRI KNJIŽNICI)
LJUBLJANA (MESTNA GALERIJA) SKUPAJ Z DOLENCEM IN HUMKOM
EGNACH, ŠVICA (GALERIA BURKARTSHOF)

1972

KRANJ (GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE)
TREBNJE (GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV)
KRANJ (GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE)

1973

KOČEVJE (LIKOVNI SALON)
RIBNICA (PETKOVA GALERIJA)
ORVELTE, NIZOZEMSKA (GRAFIK ATELIER ORVELTE)
NIJMEGEN, NIZOZEMSKA (CULTUREELCENTRUMDELINDENBERG)
RUŠE (LIKOVNI SALON) SKUPAJ Z Z. HERMANOM
ŠOŠTANJ (NAPOTNIKOVA GALERIJA) Z Z. HERMANOM

1974

ST. VEIT AN DER GLAN, AVSTRIJA (RADHAUSS GALERIE)
DELFT, NIZOZEMSKA (GALERIDEKROME)
TORINO, ITALIJA (GALERIA D ARTE MODERNA)
PORTOROŽ (GALERIJA CASINO) SKUPAJ Z Z. HERMANOM

1975

RAVNE NA KOROŠKEM (LIKOVNI SALON)
S VETOZAREVO, SRBIJA (GALERIJA SAMOUKIH LIKOVNIH UMETNIKOV)
NEUKIRCH - EGNACH, ŠVICA (GALERIA BURKARTSHOF) SKUPAJ Z J. DOLENCEM

1976

ROGAŠKA SLATINA (RAZSTAVNI SALON ZDRAVILIŠČA)
JADRANOVO, HRVAŠKA (SKUPAJ Z HERMANOM IN S. BARIČIČEM)
RADLJE OB DRAVI (SALON ARS)
CERKNICA (RAZSTAVNI PROSTORI BRESTA)

1977

PORDENONE, ITALIJA (GALERIA D ARTE GRIGGOLETT)
BELTINCI (KULTURNI DOM)

1978

SLOVENJ GRADEC (UMETNOSTNI PAVILJON) SKUPAJ Z JANKOM DOLENCEM

1979

LJUBLJANA (PETKOVŠKOVA GALERIJA)

1980

MARIBOR (RAZSTAVNI PROSTORI VTŠ)
LJUBLJANA (RAZSTAVNI PROSTORI LEKA)
CELJE (RAZSTAVNI PROSTORI RAZVOJNEGA CENTRA)
DEUTSCHLANDSBERG, AVSTRIJA (GALERIA SPARKASSE)

1981

TRŽIČ (PAVILJON NOB)

1982

NEUKIRCH - EGNACH, ŠVICA (GALERIA BURKARCHOF)

1983

RUŠE (LIKOVNI SALON)
RUPERATH, NEMČIJA (SKUPAJ Z E. O. PRIMBSCH)

1984

NOVA GORICA (RAZSTAVNI PROSTORI LJUBLJANSKE BANKE)
ŽALEC (SAVINOV LIKOVNI SALON)

1985

LJUBLJANA (PROSTORI MGD)
MARIBOR (RAZSTAVNI PROSTORI JUGOBANKE)
MARIBOR (RAZSTAVNI PROSTORI NOVE BOLNIŠNICE)
LJUBLJANA (KLUB KULTURNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV)
ROGAŠKA SLATINA (RAZSTAVNI SALON ZDRAVILIŠČA)
RAVNE NA KOROŠKEM (LIKOVNI SALON) SKUPAJ S SINOM JANEZOM

1986

LJUTOMER (GALERIJA ANTE TRSTENJAK)
VRHNIKA (RAZSTAVNI SALON IUV)
MARIBOR (RAZSTAVNI PROSTORI ELEKTROKOVINE)
DOMŽALE (LIKOVNO RAZSTAVIŠČE METULJ)

1987

SLOVENJ GRADEC (UMETNOSTNI PAVILJON) RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA
RADENCI (RAZSTAVNI PROSTORI HOTELA RADIN)
RADLJE OB DRAVI (SALON ARS)
KANAL OB SOČI (GALERIJA RIKA DEBENJAKA)
SLOVENJ GRADEC (GALERIJA DR. STANE STRNAD)

1988

CELOVEC, AVSTRIJA (KNJIGARNA MOHORJEVE DRUŽBE)
MUTA (GALERIJA REPNIK) OTVORITEV GALERIJE

1989

LJUBLJANA (GALERIJA SMELT)

1990

HEEVSBERG, NEMČIJA (DEUTSCHEN BANK)
TACEN (RAZSTAVNI PROSTORI KADETSKE ŠOLE)
MARIBOR (DOM JLA) SKUPAJ Z ALEKSANDROM KOVAČEM

1991

ROGAŠKA SLATINA (STEKLENA DVORANA)
LJUBLJANA (RAZSTAVNI PROSTORI SLOVENIJALESA)
ŠEMPETER PRI NOVI GORICI (GALERIJA BAŽATO)
RUŠE (SALON PAPIRČEK)
GOTEBORG, ŠVEDSKA (GALERIAMARELD)SKUPAJ Z JOŽETOM TISNIKARJEM IN LOJZETOM LOGARJEM

1992

LJUBLJANA (RAZSTAVNI PROSTORI SLOVENSKE KMETIJSKE BANKE)
SEŽANA (KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA)
TRBOVLJE (GALERIJA DELAVSKEGA DOMA)
HRASTNIK (RAZSTAVNI PROSTORI POSLOVNE STAVBE)
DRAVOGRAD (CERKEV SV. VIDA)
LJUBLJANA (KLUB KULTURNIH DELAVCEV)
MARIBOR (GALERIJA FLORJAN)
POSTOJNA (GALERIJA MODRIJANOV MLIN)

1993

LITIJA (AVLA OBČINE LITIJA)
GOLDACH, ŠVICA (RADHAUSS GALERIE)
KOSTANJEVICA NA KRKI (LAMUTOV LIKOVNI SALON)
DRAVOGRAD (DOM STAROSTNIKOV V ČRNEČAH)
LJUBLJANA (KULTURNI DOM ŠPANSKDI BORCEV) SKUPAJ S SINOVOMA BRANKOM IN JANEZOM REPNIK

1994

MARIBOR (GALERIJA MAK)
LJUBLJANA (GALERIJA ILIRJA)
MARIBOR (GALERIJA DLUM)
GORNJI GRAD (AVLA KULTURNEGA DOMA)

1995

SLOVENSKA BISTRICA (RAZSTAVNI SALON NA BISTRIŠKEM GRADU)
MARIBOR (RAZSTAVIŠČE TEHNIŠKIH FAKULTET)
SLOVENJ GRADEC (GALERIJA LIKOVNDI UMETNOSTI)
DRAVOGRAD (CERKEV SV. VIDA) SKUPAJ S SINOVOMA BRANKOM IN JANEZOM

1996

MUTA (GALERIJA REPNIK)
VELENJE (KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA NA VELENJSKEM GRADU)
ZURICH, ŠVICA (GALERIA MARIA SCHNENBERGER KYRIMIS)
MARIBOR (RAZSTAVIŠČE LIJA)
SLOVENSKE KONJICE (RAZSTAVIŠČE KLOPOTEC)
LJUBLJANA (VODNIKOVA GALERIJA)

1997

NOVO MESTO (KNJIŽNICA FRANČIŠKANSKEGA SAMOSTANA)
LJUBLJANA (GALERIJSKI PROSTORI ČZD KMEČKI GLAS)
ST. JOHANN, AVSTRIJA (GALERIA K&K)

1998

MARIBOR (LIKOVNO RAZSTAVIŠČE UKM)
SEVNICA (GALERIJA ESKULAP)
MARIBOR (RAZSTAVIŠČE SREDNJE TRGOVSKE ŠOLE) SKUPAJ S SINOM JANEZOM
ŽALEC (SAVINOV LIKOVNI SALON)
NOVO MESTO (GALERIJA KRKA)
APPENZELL, ŠVICA (HOTEL ADLER)
KRANJ (FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE)
MARIBOR (RAZSTAVIŠČE DIJAŠKI DOM)

1999

DRAVOGRAD (PREDDVERJE UPRAVNE ENOTE) SKUPAJ S SINOM JANEZOM
MARIBOR (GALERIJA ARS SACRA)

2000

GORNJI GRAD (GALERIJA ŠTEKL)
TRBOVLJE (AVLA DOMA FRANC SALAMON) SKUPAJ S SINOM JANEZOM
LJUBLJANA (GALERIJA GEOPLIN)
RESNICA NA POHORJU (AVLA OSNOVNE ŠOLE RIBNICA NA POHORJU)
LJUBLJANA (GALERIJA INŠTITUTA ZA CELULOZO IN PAPIR) SKUPAJ S SINOM JANEZOM

2001

RUŠE (SALON PAPIRČEK)
JESENICE (RAZSTAVNI SALON DOLIK) SKUPAJ S SINOM JANEZOM
MARIBOR (GALERIJA DLUM) SKUPAJ S SINOM JANEZOM
SVEČINA (GRAD SVEČINA) SKUPAJ S SINOM JANEZOM
SLOVENSKA BISTRICA (GALERIJA GRAD) SKUPAJ S SINOM JANEZOM
RADLJE OB DRAVI (KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI) SKUPAJ S SINOM JANEZOM

2002

MARIBOR (RAZSTAVIŠČE HAD - POKRAJINSKI ARHTV) SKUPAJ S SINOM JANEZOM
PORTOROŽ (AVDITORIJ PORTOROŽ) S SINOM JANEZOM
DEUTSCHLANDBERG, AVSTRIJA (GALERIJA HAK-HAS) SKUPAJ S JANEZOM
RADLJE OB DRAVI (KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI) SKUPAJ S SINOM JANEZOM

2003

ZAGORJE OB SAVI (KC DELAVSKI DOM ZAGORJE) SKUPAJ S SINOM JANEZOM
MUTA (VEČNAMENSKA DVORANA)
RADLJE OB DRAVI (KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI) SKUPAJ S SINOM JANEZOM

2004

RAVNE NA KOROŠKEM (PROSTORI POKRAJINSKEGA ARHIVA MB) S SINOM JANEZOM
MEŽICA (GALERIJA ŠTIBLC) S SINOM JANEZOM
PTUJ (MIHELIČEVA GALERIJA) S SINOM JANEZOM
MARIBOR (RAZSTAVIŠČE LIJA) S SINOM JANEZOM
RAVNE NA KOROŠKEM (RAZSTAVIŠČE NA GRADU) S SINOM JANEZOM
RADLJE OB DRAVI (KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI) S SINOM JANEZOM

2005

ŠOŠTANJ (MESTNA GALERIJA ŠOŠTANJ) S SINOM JANEZOM
LJUBLJANA (GALERIJA ZDSLU)
SOBOTH, AVSTRIJA (GALERIJA JAKOBIHAUS) S SINOM JANEZOM
RADLJE OB DRAVI (KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI) S SINOM JANEZOM
MUTA (VEČNAMENSKA DVORANA)

2006

MARIBOR (GALERIJA DLUM) S SINOM JANEZOM

Video

Get the Flash Player to see this player.

Video

Get the Flash Player to see this player.

Video

Get the Flash Player to see this player.

nanašajoča besedila

Tekst: Milena Zlatar

Slovenj Gradec so v prehodu v moderno dobo – dvajseto stoletje – zaznamovale močne umetniške osebnosti, ki so se uveljavile v zavesti domače in mednarodne javnosti. Genialni in svetovno znani skladatelj Hugo Wolf (1860–1903), ki je »skladal, kakor bi ga preganjali divji volkovi« (Edmund Hellmer), je delil usodo s prezgodaj umrlim pesnikom Ernstom Gollom (1887–1912). Goll je mislil, da ga življenje ne ljubi, zato ga je sklenil po svoji volji. Samoniklo pot je hodil tudi kipar Franc Berneker (1874–1932), vendar se je z neverjetno vztrajnostjo dokopal do akademske izobrazbe in začrtal pot modernemu kiparstvu v Sloveniji. Vsem trem je podeželsko mestece, ki je svoje najslavnejše čase že preživelo, nudilo »tisto nekaj«, pa vendar premalo, zato so iskali izobrazbo in potrditev v večjih evropskih središčih. Zatišje province pa ni onemogočalo ambicioznejših vzgibov posameznikov, ki so vodili v svet umetnosti in znanosti. Tudi slovenjgraški predniki Inge Morath (1923–2002) so njeni materi, Mathilde Wiesler, omogočili šolanje in omikanost, ki sta za celo življenje zaznamovali tudi hčer – slavno fotografinjo – in ji privzgojili svetovljansko držo. Mestece pa je živelo svoje življenje; dotaknili so se ga dogodki dveh svetovnih vojn ter vmesni časi nacionalnih potrjevanj in revolucionalnih družbenih sprememb.
Druga polovica dvajsetega stoletja je za Slovenj Gradec pomenila počasno industrializacijo, zato pa toliko večji kulturni zagon. Leta 1966 je bila v galeriji prva velika mednarodna likovna razstava. V Sloveniji se je zgodil edinstven primer v takratnih družbenih razmerah: v ta namen so zgradili novo galerijo. Koncept razstave je bil povezan s humano idealističnim motom Mir, humanost in prijateljstvo med narodi, zato so vabili umetnike iz kar največ držav. Razstavljale so tudi mednarodno uveljavljene zvezde petdesetih in šestdesetih let, kakor so Henry Moore, Ossip Zadkine, Viktor Vasarely, Johnny Friedlaender in drugi. Vse to je pomenilo veliko spremembo za provincionalno sredino. Pobudnik slovenjgraških likovnih razstav je bil krog mladih izobražencev; vodilna oseba med njimi je bil slikar Karel Pečko, diplomant ljubljanske likovne akademije. Ambiciozno je zasnoval razstavni program, povabil k sodelovanju likovne kritike, ki so že v šestdesetih letih nastopali kot selektorji, kar v tistih časih ni bila ravno uveljavljena praksa. Prvo Dokumento so v Kasslu na pobudo Arnolda Bodeja odprli leta 1955, v Slovenj Gradcu na obrobju Evrope, v nekdanji socialistični Jugoslaviji, pa je slikar Karel Pečko sanjal podobne sanje: razgibati dolgočasno mesto. Leta 1956 so v prostorih nekdanje Mestne hiše na Glavnem trgu odprli prvo likovno razstavo. Primerjava Slovenj Gradca s Kasslom seveda zveni visokoleteče; toda narediti iz mesteca, ki je takrat štelo komaj nekaj tisoč prebivalcev, kulturno središče, si zasluži tudi takšno primerjavo! Spretnemu organizatorju Karlu Pečku je uspelo prepričati takratno politično elito, da bo k ugledu mesta prispevala prav likovna umetnost. Razstave so odprle Slovenj Gradec svetu, domača likovna produkcija je bila postavljena ob bok s tujo.
Danes je Slovenj Gradec eno najživahnejših kulturnih središč v Sloveniji. Razstavna dejavnost izstopa po aktualni, največkrat angažirani vizualni praksi. Odvijajo se razstave, s katerimi domači in tuji kustosi spremljajo likovno dogajanje doma in v svetu. Leta 1989 je Organizacija združenih narodov Slovenj Gradcu podelila naziv mesto glasnik miru za dolgoletne aktivnosti in kulturo miru, tudi zaradi prizadevanj galerije.
V galeriji je z darili, volili in odkupi nastajala mednarodna likovna zbirka: slike, grafike, fotografije, izvirni arhitekturni projekti, kipi in dokumentarno gradivo instalacij ter drugih avdiovizualnih oblik sodobnih prezentacijskih načinov. V njej so zastopani mednarodno uveljavljeni umetniki, domači in tuji. Zbirka odseva skoraj polstoletno razstavno politiko galerije. Njen angažirani pol se kaže v posebni zbirki – muzeju socialne estetike Pina Poggija. Posebno mesto pa imajo znotraj zbirke dela umetnikov, ki so še posebej vezani na Koroško in Slovenj Gradec. Izpostaviti moramo dela kiparja Franca Bernekerja, ki so pomembna za razvoj modernega kiparstva v Sloveniji. Slikarja Jožeta Tisnikarja (1928–1998) je izoblikovalo okolje prosekture v bolnišnici, kjer je doživel travmatične in eksistencialne izkušnje, zato smrt kot ikonografska tema kaže njegovo posebnost. S posebnim sožitjem umetnika in kulturnega vzdušja Slovenj Gradca nastaja prepoznavna zbirka, ki smo jo poimenovali Hommage Tisnikarju. V okviru te zbirke so tudi dela drugih avtorjev ekspresivne izraznosti in temnega modernizma, kakor sta na primer kipar Mirsad Begić in slikar Zdenko Huzjan. Povsem drugačna pa je poetika slikarja in grafika Bogdana Borčića, rojenega leta 1926 v Ljubljani, dolgoletnega profesorja na ljubljanski likovni akademiji, ki od osemdesetih let dalje živi in ustvarja v Slovenj Gradcu.
Bogdan Borčić je leta 1999 na retrospektivni razstavi v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu predstavil ves svoj grafični opus, ki je danes zbran kot avtorjeva donacija v Borčićevem kabinetu grafike v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Pregledna razstava njegovega slikarskega opusa od osemdesetih let dalje, odkar živi in ustvarja v Slovenj Gradcu, je bila postavljena leta 2002 in je postala osnova za izbor stalne postavitve – Borčićeve zbirke slik v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu leta 2003. Obe lokaciji postavitve stalnih zbirk, v Kostanjevici na Krki in Slovenj Gradcu, tako simbolično tvorita lok, ki slovenski umetnosti daje enega najbolj koeksistentnih opusov.
Kontinuirano ustvarjanje, tako na grafičnem kot na slikarskem polju umetnosti, uvršča slikarja Bogdana Borčića med najvitalnejše slovenske umetnike, med tiste vsestranske ustvarjalce, ki so se zapisali raziskovanju in udejanjanju likovne misli na robu še mogoče klasične slikarske prakse. Njegov opus je v celoti uravnotežen, nagovarja nas z univerzalnostjo likovnega jezika: zdaj z zgovornim predmetnim imaginarijem, potem s simboliko znakov, ki jim iščemo ikonografske povezave, ter nazadnje z minimalizmom, ki je umetnika opredelil v devetdesetih letih. Zanj je značilna poetika, kjer likovne tehnike dosegajo realizacijo absolutne in harmonične racionalnosti. Borčićev grafični opus je jedro vitalnega likovnega telesa, ki pa bi brez slikarskega dela ne bilo to, kar je. Govorimo lahko o opusu, slikarskem in grafičnem, ki je sicer izšel iz predmetnega registra, vendar ga je Borčić predelal v samosvoje oblike (obliko kot logos), znotraj teh pa iskal bistvo vsega zaznavnega. Formula umetnost = intuicija za Borčića ni pomembna, kajti matematični red je zanj važnejši: upodablja strukturalne prvine vidnega, vse do racionalnosti resničnega. Sledimo procesu preoblikovanja predmetov v smislu konstruiranja bistva, ideje predmeta, na način razumskega dojemanja sveta. Borčićev odnos do stvarne resničnosti ni izoblikovan na podlagi zunanjih vtisov, temveč je njegova odločitev za upodabljanje strukturalnih prvin vidnega zavestna; lahko pa sledimo tudi genezi abstrahiranja predmetov. Njegova duhovna geometrija je odkrivati absolutno v slikarstvu; iskanje absolutnega pa je razumska življenjska norma. Zaradi značilnosti medija, katerega temeljnik sta papir in platno, je Borčićeva poetika vpeta v materializirano osnovo, omejena je s formo in materijo. Na tej osnovi se srečujejo barve in oblike, medij narekuje pripoved o strukturah vidnega. Vendar ne gre za vsebino v smislu literarnosti, saj ta ni nujno soodločujoča sestavina učinkovanja likovne (vizualne) umetnine. Pri Borčiću spremljamo razvoj od realistično naturalističnega načina podajanja likovnih videnj do transformacije sižeja v simbol. Abstrahiranje samo poudari imanenco v predmetih, ki so izraženi s simboli: predmeti, kakor so stoli, vrata ali prostor ateljeja (ateljeja kot duhovnega prostora, kjer se rojevajo umetnine in ga označuje poseben umetnikov imaginarij resničnih in simboličnih predmetov), so zanj označevalci duhovnega, a hkrati realnega prostora. Potrdi se trikotnik razmerja: umetnik–videni objekt–slika. S procesom preobrazbe umetnik udejanji bistvo stvari.
Borčić je raziskovalec v slovenskem slikarstvu, kar pomeni, da odkriva drugačen predstavni svet, kakor ga običajno vidimo: z odmikom od vseh znanih predstav vizualnega poustvarjanja vzpostavlja način, ki ne prenese površnosti in neiskrenosti. Študijski pristop in izjemna ustvarjalna moč sta najpomembnejša dejavnika, ki ohranjata idejo kot iskanje absolutnega slikarstva. To idejo najbolj občutimo z doživljanjem Borčićevih barvnih študij: barva ima tolikšno moč, da lahko govorimo o celovitem doživetju v fizičnem in duhovnem smislu, ki ji je enakovredna le notranja intenzivnost snovi, torej struktura njenega bistva. Občutek gibanja in globine je prav tako možen zaradi barvne intenzivnosti, kakršno poznamo pri kromatičnem polju Marka Rothka. Prečiščeni in prefinjeno stkani likovni svet, v katerega stopamo ob Borčićevih delih, znova potrdi našo vero v moč telesa – slike. Ali kakor je vedno znova poudarjal Norbert Lynton: »Umetnost terja potrpežljivost in pozornost! […] Nekatera umetniška dela govorijo, druga naravnost kričijo, toda najboljša med najboljšimi zahtevajo ščepec dvoma in veliko poslušanja.« Milena Zlatar

seznam razstav in prejete nagrade

samostojne razstave

1953
  • Novo mesto, Dolenjski muzej
1958
  • Ljubljana, Mala galerija
  • Ljubljana, Klub kulturnih delavcev
1959
  • Novo mesto, Dolenjski muzej
  • Kranj, Gorenjski muzej
1961
  • Ljubljana, Jakopičev paviljon
1962
  • Kostanjevica, Lamutovo razstavišče
1963
  • Celovec, Dom socialistične mladine
1965
  • Celovec, Galerie 61
1966
  • Piran, Mestna galerija
  • Ljubljana, Mestna galerija
  • Maribor, Salon Rotovž
1968
  • Ljubljana, Koncertni atelje
  • Beograd, Galerija Grafički kolektiv
  • Kranj, Galerija v Prešernovi hiši
  • Ljubljana, Mala galerija
1969
  • Novi Sad, Likovni salon
1970
  • Pasadena (ZDA), Tehnični inštitut
1971
  • Kočevje, Likovni salon
  • La Jolla (ZDA), Galerija Moor
1972
  • »Prisotnosti«, Ljubljana, Moderna galerija
  • Celje, Likovni salon
  • Subotica, Salon likovnog susreta
  • Koper, Galerija Loža
1973
  • Beograd, Galerija grafički kolektiv
  • Dubrovnik, Galerija Sebastjan
  • Celovec, Künstlerhaus
  • Kleine Galerie
1974
  • Ljubljana, Galerija Borec
1975
  • Ljubljana, Galerija Labirint
1976
  • Bruselj, Galerie le Creuset
  • Ljubljana, Moderna galerija (pregledna razstava)
1977
  • Maribor, Umetnostna galerija
  • Žalec, Likovni salon Risto Savin
1978
  • Beograd, Salon Muzeja savremene umetnosti, 20.
  • Osijek, Galerija Zodiak - Dubrovnik, Galerija Sebastjan
  • Erba, Centro Manzoni - Bled, Festivalna dvorana
1979
  • Garpinnes, Belgija, Galerie Belgeonne
  • Padova, Galleria Stevens
1980
  • Hamburg- Uetersen, Galerie am Kloster
  • Novo mesto, Dolenjska galerija
1981
  • Ljubljana, Mala galerija
  • Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti
  • Slovenj Gradec, Galerija M. K.
1982
  • Ljubljana, Galerija ARS
  • Sarajevo, Galerija E.1
  • Banja Luka, Umjetnička galerija
  • Varaždin, Galerija SEBASTIAN
1983
  • Trst, Galerija T. K.
1984
  • Ljubljana, Inštitut »J. Stefan«
1985
  • Žalec, Likovni salon Risto Savin
  • Niš, Galerija Sodobne likovne umetnosti
1986
  • Celje, Likovni salon
  • Celovec, Galerie Schnitzer
  • Koper, Galerija Meduza
  • Slovenj Gradec, Razstavišče »Stane Strnad«
  • Ljubljana, Moderna galerija
1987
  • Ajdovščina, Pilonova galerija
  • Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti
  • Maribor, Salon Rotovž
1988
  • Luxemburg, Galerie Carre Estampes
  • Celovec, Galerie Schnitzer
  • Dravograd, Razstavišče Kograd
1989
  • Žalec, Likovni salon Risto Savin
  • Zrenjanin, Savremena galerija (samostojna razstava v okviru skupinske razstave Slike prostora - prostori  slike)
  • Novo mesto, Dolenjska galerija
  • Banja Luka, Umjetnička galerija (grafike)
  • Ljubljana, Cankarjev dom – predverje (likovno delo meseca: Odvzemanje)
1990
  • Ohrid, Narodni muzej
  • Struga, Narodni muzej
1991
  • Ljubljana, Galerija Insula
  • Beograd, Galerija »Grafički kolektiv«
  • Novi Sad, Likovni salon
  • Ljubljana, Galerija DSLU
  • Ajdovščina, Galerija R
1992
  • Celovec, Galerija pri Joklnu, (kulturno društvo)
  • Velenje, Galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik
1993
  • Kostanjevica na Krki, Lamutov likovni salon
  • Celovec, Künstlerhaus
  • Maribor, Umetnostna galerija
  • Maribor, Galerija Mariborske banke
  • Ljubljana, Galerija Smelt
  • Celovec, Galerie Schnitzer
1995
  • Ljubljana, Mednarodni grafični likovni center, Galerija Tivoli
  • (Sto grafičnih listov 1958 - 1995)
  • Celovec, Galerija Slama (Zeichnungen und Radierungen.)
  • Koper, Galerija Meduza
1996
  • Skopje, Muzej mesta Skopja (Bogdan Borčić. 1984 - 1995)
  • Celje, Galerija sodobne umetnosti (prenos v: Ljubljana, Galerija Equrna) (Bogdan Borčić, dela 1993-1996)
  • Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti
  • Ljubljana, Poslovni center Mercator
  • Novo mesto, Dolenjska galerija (4. bienale slovenske grafike Otočec,)
  • Špital ob Dravi, Galerie im Schloß Porcia.
1997
  • Völkermarkt - Heimburg: Art Alpe - Adria. Galerie Wiegele. B. Borčić, A. Cendamo, G. Tschachler
  • Bitola, Makedonija, Moderna galerija
  • Vipava, Galerija Duka
  • Ljubljana, Galerija na dvornem trgu
1999
  • Globasnica/Globasnitz, Posojilnica - Bank, Avstrija
  • Kostanjevica na Krki, Galerija Božidar Jakac (Bogdan Borčić. Iz ateljeja)
  • Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti (Retrospektivna razstava grafik)
  • Trnovca – Bajta, Nabrežina, Galerija Skerk (»Sredozemski navdih. Aura mediteranea«)
  • Koper, Piran, Obalne galerije: Mestna galerija (Grafike)
  • Piran in galerija Meduza
2000
  • Ljubljana, Bežigrajska galerija (Slike 1998 – 2000)  
  • Ljubljana, Mestna galerija (Grafike 1990 – 2000)
  • Ajdovščina, Pilonova galerija (Slike)
  • Rožek / Rosegg, Avstrija, Galerija Šikoronja (Grafike in slike)
  • Bergamo, Italija, Galerija Olim
  • Chamalières, Francija, Muzej sodobne umetnosti
2001
  • Ljubljana, Galerija Dvorni trg (Dela na papirju)
  • Maribor, Galerija Žula 2
  • Kostanjevica na Krki, Galerija Božidar Jakac (Odprtje grafičnega kabineta in razstave iz zbirke 809 grafičnih listov)
2002
  • Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti (Slike 1982 – 2002)
  • Kranj, Preddverje Iskratel, 5. slovenski bienale mesta Kranj (Bogdan Borčić – častni gost)
  • Murska Sobota, Klub Pac
2003
  • Vőlkermarkt, Bezirkhauptmannschaft Vőlkermarkt (Neue Druckgrafiken)
  • Jesenice, Galerija Kosove graščine, Gornjesavski muzej
  • Celovec, Zveza bank
  • Kanal, Galerija Riko Debenjak

 

skupinske rasztave 1953-1970

1953
  • Vladimir Lamut, Bogdan Borčić in Izidor Mole. Ljubljana, Mala galerija
1955
  • Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945 – 1955. Ljubljana, Moderna galerija
1956
  • 10 let ALU v Ljubljani. Ljubljana, Jakopičev paviljon
  • Razstava zveze likovnih umetnikov Jugoslavije. Ljubljana, Moderna galerija
1958
  • II. razstava jugoslovanske grafike. Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Sodobna slovenska umetnost. Ljubljana, Moderna galerija
  • Razstava grafične sekcije DSLU. Ljubljana, Moderna galerija
  • Avtoportret na Slovenskem. Ljubljana, Moderna galerija
  • Sodobni slovenski likovni umetniki. Beograd, Mali Kalemegdan, Umetnički paviljon
1959
  • III. mednarodni grafični bienale. Ljubljana, Moderna galerija
  • Razstava DSLU. Skopje, Novi Sad, Sarajevo, Titograd
  • Absolventi ljubljanske likovne akademije. Ljubljana, Moderna galerija
  • Salon 59. Reka, Galerija likovnih umetnosti
  • Umetnost v revoluciji. Zagreb, Moderna galerija
1960
  • Razstava mladih slovenskih likovnih umetnikov. Ljubljana, Jakopičev paviljon
  • I. zagrebška razstava jugoslovanske grafike. Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Jugoslovanska grafika. Tokio, Osaka
  • Jugoslovanska grafika. Benetke, Torino, Milano, Rim
1961
  • IV. mednarodni grafični bienale. Ljubljana, Moderna galerija
  • Razstava risb. Ljubljana, Jakopičev paviljon
  • I. trienale likovnih umetnosti. Beograd, Beogradski sajam
  • Salon 61. Reka, Galerija likovnih umetnosti
  • NOB v delih likovnih umetnikov Jugoslavije. Beograd, Galerija doma JNA
1962
  • I. jugoslovanska razstava »GOZD IN LES V LIKOVNI UMETNOSTI«. Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti
  • Slovenska grafika. Ohrid, Rabotnički univerzitet
  • II. zagrebška razstava jugoslovanske grafike. Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Stalna zbirka Moderne galerije Ljubljana, Ljubljana, Moderna galerija
1963
  • Grafika 63. Dunaj, ALBERTINA
  • Sodobna jugoslovanska umetnost. Rio de Janeiro, Museu Nacional de Velas Artes
  • Sodobni jugoslovanski grafiki. Rimini, Galeria La riva
  • Razstava DSLU Ljubljana, Moderna galerija
  • V. mednarodni grafični bienale. Ljubljana, Moderna galerija
1964
  • III. zagrebška razstava jugoslovanske grafike. Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • II. trienale likovnih umetnosti. Beograd, Beogradski sajam
  • Plavi salon. Zadar, Moderna galerija Narodnog muzeja
  • Grafika Jugoslavije. Subotica, Palić, Izložbena sala, Velika terasa
  • Sodobna jugoslovanska grafika. Praga, Narodni Galerie v Praza
  • Dvanajst slovenskih umetnikov. Parma, Ridotto del teatro regio
  • Vajont-Skopje. Beograd, Mali Kalemegdan, Umetnički paviljon
  • Razstava DSLU. Ljubljana, Moderna galerija
  • Sodobna grafika iz Jugoslavije II. Corvallis, Oregon, ZDA, Oregon State University 1965
  • Premio Internazionale per L'incisione Biella. Biella, Galleria »Leonardo da Vinci« (Sala esposizione Cassa di Risparmio di Biella)
  • Jugoslovenska grafika XX. stoletja. Beograd, Muzej savremene umetnosti
  • Sodobna Jugoslovanska grafika I. Oregon, ZDA, Oregon State University
  • Jugoslovanska grafika. Budimpešta, Ernst Muzeum
  • Slovenska sodobna umetnost. Verona, Vicenza
  • Razstava DSLU. Beograd, Um. paviljon Cvijeta Zuzorić (prenos v Galerijo likovnog susreta, Subotica)
  • Jugoslovanska grafika. Gent, Bruselj, Antwerpen, Charleroi
  • Jugoslovanska grafika. Caracas, Museo de Bellas Artes
  • Slovenska sodobna grafika. Dunaj
  • Moderna Jugoslovanska grafika. Kobenhavn, Udstilling Frederiksberg, Radhus
  • Mlada generacija slovenskih grafikov. Novi Sad
  • Jugoslovanska sodobna grafika. Honduras, Escuela Nazional de Bellas Artes
  • VI. mednarodni grafični bienale. Ljubljana, Moderna galerija
1966
  • Razstava NOB. Beograd, Dom JNA
  • Borčić, Golob, Jarm, Lenassi, Urbančič. Ljubljana, Mestna galerija
  • Borčić, Hozo, Jemec. Celovec, Galerie 61
  • IV. zagrebška razstava jugoslovanske grafike. Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • IV. memorial Nadežde Petrović. Čačak, Umetnička galerija Nadežda Petrović
  • Sodobna jugoslovanska grafika. Buenos Aires, Instituto de Biologia Marina
  • Razstava DSLU. Ljubljana, Moderna galerija
  • Podarjena dela Skopje, Muzej savremene umetnosti
  • I. mednarodni grafični bienale. Krakow, Pawilon Wystawowy
  • Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti,
1967
  • Mednarodni trienale barvne grafike. Grenchen, Parktheater
  • VII. mednarodni grafični bienale. Ljubljana, Moderna galerija
  • Sodobni jugoslovanski grafiki. Ženeva, Musee d'art et d'historie, Cabinet des estampes
  • Jugoslovanska grafična umetnost. Washington, Smithsonian Institute
  • Prešernovi nagrajenci za likovno umetnost '47 – '67. Ljubljana, Moderna galerija (prenos v: Maribor, Razstavni salon Rotovž)
  • Jugoslovanska sodobna umetnost. Beyrouth, Palais de L'Unesco
  • Jugoslovanska grafika. Bremen, Kunsthalle
  • Jugoslovanska sodobna grafika. New Delhi, Lalit Kala Akademie
  • Razstava DSLU. Ljubljana, Moderna galerija
  • Sodobna jugoslovanska umetnost. Damask
  • III. trienale likovnih umetnosti. Beograd, Beogradski sajam
  • Razstava jugoslovanskega portreta. Tuzla, Galerija portreta istaknutih ličnosti, Izložbeni paviljon
  • Razstava sodobne jugoslovanske grafike. Bitola, Galerija na sovremena Jugoslovanske grafika »Moša Pijade«
  • Dvajset let grafike na ALU v Ljubljani. Škofja loka, Loški muzej-galerija
1968
  • V. zagrebška razstava jugoslovanske grafike. Zagreb, Kabinet grafike JAZU II. INTART.
  • Mostra d'arte interregionale friuli… Videm / Udine
  • II. mednarodni grafični bienale. Krakow, Pawilon Wystawowy
  • V. Plavi salon Zadar, Moderna galerija, Narodnog muzeja
  • Razstava Komiških slikarjev. Komiža, Spomen Dom
  • 20 slovenskih grafikov. Amsterdam, Stedelijk Museum
  • Likovni umetniki SR Slovenije. Praga, Galerie Vincence Kramare (prenos v: Karlovy Vary, Galerie umeni)
  • Jugoslovanska grafika. Praga, Narodni Galerie v Praza
  • VII. likovni susret. Subotica, Palić, Izložbena sala, Velika terasa
  • Sodobna slovenska umetnost. Beograd, Muzej savremene umetnosti (prenos v: Moderno galerijo Zagreb)
  • Razstava ULUBIH – DSLU. Sarajevo, Umjetnički paviljon Collegium artisticum
  • Slovenski grafiki. Verona, Galleria d'Arte
1969
  • Razstava ob 50-letnici SKJ in SKOJ-a. Zagreb, Salon ULUH
  • I. mednarodna grafična razstava. Liége, Musee des Beaux - Arts
  • III. INTART. Ljubljana, Moderna galerija
  • Angažirana umetnost v Jugoslaviji 1919 – 1969. Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti
  • Krog galerije G. K. Beograd, Galerija ULUS
  • Slovenska grafika. Dunaj
  • Razstava grafik slovenskih likovnih umetnikov. Novi Sad
  • Jugoslovanska sodobna grafika III. Oregon, USA, Oregon State University
  • Internacionalna umetnost. Videm / Udine, Galeria del Centro
  • VIII. mednarodni grafični bienale. Ljubljana, Moderna galerija
1970
  • Jugoslovanska grafika. Kiel, Sonninhalle des Kiel Schlosses
  • Slovenska umetnost. Sveagalleriet, Stockholm - Razstava DSLU. Ljubljana, Moderna galerija
  • IX. »LIKOVNI SUSRET«. Subotica, Salon likovnug sustreta
  • VI. PLAVI SALON. Zadar, Moderna galerija, Narodnog muzeja
  • VI. zagrebška razstava jugoslovanske grafike. Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • 25 let slovenske grafike. Ljubljana, Moderna galerija, (prenos v: Beograd, Galerija doma JNA,)
  • Jugoslovanski umetniki in njihovi učenci. Milano, Sala di Rappresentanza del Centro Pirelli
  • Grafika, risba in kolaž. Lodz, Poljska, Muzeum sztuki
  • Slovenska grafika. Portogruaro, Palestra P.G. Mecchia
  • Intergrafika 70. Berlin, Altes Museum
  • VII. sredozemski bienale. Aleksandrija, Musee des Beaux-Arts
  • III. mednarodni grafični bienale. Krakow, Pawilon Wystawowy
  • Lesorez na Slovenskem. Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti
  • Stalna zbirka – nova postavitev Kostanjevica na Krki, Gorjupova galerija v osn. šoli

skupinske razstave 1971-1980

1971
  • V. jesenski salon. Banja Luka, Umjetnička galerija - Razstava DSLU. Ljubljana, Moderna galerija
  • Sodobnost IV. Westfalija
  • III. razstava NOB. Beograd, Galerija doma JNA
  • IX. mednarodni grafični bienale. Ljubljana, Moderna galerija
  • II. mednarodni grafični bienale. Bradford, Bradford City Art Gallery and Museums, Cartwright Hall
  • Sodobna jugoslovanska grafika. Tunis, Galerie municipale des arts
1972
  • 10 let POČITELJA. Sarajevo, Tuzla, Mostar, Banja Luka, Čapljina
  • Jugoslovanska grafika 1965-1972. Beograd, Muzej savremen umetnosti
  • Sodobna jugoslovanska grafika. Sao Paulo, Museo de arte contemporanea
  • Sodobna jugoslovanska grafika. Bukarešta, Sala Dalles
  • XV. letna razstava. New Jersey, USA, Gallery Sidney Rothman
  • Umetnost iz Jugoslavije. Mannheim, Kunsthalle
  • VII. PLAVI SALON. Zadar, Moderna galerija narodnog muzeja
  • Jugoslovanska grafika. Budimpešta, Mücsamok
  • Jugoslovanska grafika. Kobenhaven, Udstilling Frederiksberg, Radhus
  • Pet slovenskih umetnikov. Trst, Galleria d'Arte »La Lanterna«
  • I. trienale sodobne jugoslovanske grafike. Bitola, Umetnička galerija »Moša Pijade«
  • Nekatere smeri slovenske grafike. Ljubljana, Mestna galerija
  • Slovenska grafika. Orsted, Bollegard
  • VII. zagrebška razstava jugoslovanske grafike. Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Sodobna slovenska grafika. Banja Luka, Izložbeni salon Doma kulture
  • Razstava DSLU. Ljubljana, Moderna galerija
  • I. norveški grafični bienale. Fredrikstad, Fredrikstads Bibliothek
  • Prisotnosti. Ljubljana, Moderna galerija
1973
  • Nova mednarodna grafika; Trst, Galleria d'Arte »La Lanterna«
  • Razstava slovenske sodobne grafike; Gorica, Sovodnje ob Soči, Kulturni dom
  • I. mednarodna razstava grafike; San Francisco, Museum of Art
  • Jugoslovanska sodobna grafična umetnost; Indija
  • Sodobna slovenska grafika; Sovodnje/Savogna d'isonzo, Italija
  • X. mednarodni grafični bienal; Ljubljana, Moderna galerija
  • III. mednarodni grafični bienale; Bradford, Bradford City Art Gallery and Museums, Cartwright Hall
  • Bogdan Borčić in Zdenka Golob; Ljubljana, Inštitut Jožef Štefan
  • Mostra grafica di Zdenka Golob, Bogdan Borčić ; Videm / Udine, Galeria del centro friulano arti plastiche
  • III. mednarodna razstava miniaturne grafike; Fredrikstad, Norveška, Galleri Gamlebyen
  • Razstava DSLU '73; Ljubljana, Mestna galerija
  • Dela slovenskih umetnikov z motivi iz NOV; Ljubljana, Muzej lj. revolucije SRS
1974
  • Mednarodna grafična razstava; Segovija
  • II. mednarodni grafični bienale; Fredrikstad, Fredrikstads Bibliothek
  • Gibanja v sodobni jugoslovanski likovni umetnosti; Dubrovnik, Umjetnička galerija Dubrovnik
  • NOB v podobi grafike; Ajdovščina, Pilonova galerija
  • Razstava DSLU; Ljubljana, Moderna galerija
  • Razstava DSLU; Beograd (prenos v Novi Sad)
  • VIII. zagrebška razstava jugoslovanske grafike; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • INSEA 74; Novi Sad, Izložbeni salon radničkog univerziteta
  • Izbor iz grafike L. S.; Subotica, Salon likovnog susreta
  • Ljubljanska grafična šola; Bruselj (prenos v Haag), Bibliothek Royal
  • VIII. PLAVI SALON; Zadar, Moderna galerija narodnog muzeja
  • II. bienale grafike; Miami, USA
1975
  • V. razstava soočenja izkušenj; Videm / Udine, Galleria del Centro Friulano Arti Plastiche
  • Razstava 107; Videm / Udine, Videm / Udine, Galleria del Centro Friulano Arti Plastiche
  • V. zagrebška razstava jugoslovanske risbe; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Razstava jugoslovanske grafike; Subotica, Galerija likovnog susreta
  • V. trienale sodobne jugoslovanske risbe; Sombor, Gradski muzej
  • Jugoslovansko slikarstvo in grafika; Leverkusen, Volksschulle
  • VI. razstava zveze likovnih umetnikov Jugoslavije; Sarajevo, KSC Skenderija
  • II. trienale jugoslovanske grafike; Bitola, Galerija na sovremena Jugoslovanske grafika »Moša Pijade«
  • Moderna jugoslovanska grafika; Bradford, Bradford City Art Gallery and Museums, Cartwright Hall
  • XI. mednarodni grafični bienale; Ljubljana, Moderna galerija
  • Risba treh dežel; Celovec, Kärtner Landesgalerie
  • Grafika Slovenije in Koroške; Celovec
  • Ljubljanska grafična šola; Rijeka, Moderna galerija
  • Jugoslovanska grafika; Rochester, Gallery 696
  • 5 jugoslovanskih grafikov; Gradec, Galerie Moser
  • Moderna jugoslovanska grafika. lskrina zbirka; Italija
  • Sodobni slovenski umetniki; Dubrovnik, Umjetnička galerija
  • NOB v delih jugoslovanskih grafikov; Ljubljana, Mestna galerija
  • IV. grafični bienale; Bradford, Bradford City Art Gallery and Museums, Cartwright Hall
  • II. mednarodna grafična razstava; Miami
  • III. mednarodna grafična razstava; Frechen
  • Razstava DSLU ob 30-letnici osvoboditve; Ljubljana, Moderna galerija
1976
  • 40 listov sodobne jugoslovanske grafike iz zbirke Muzeja savremene umetnosti; Beograd, Salon Muzeja   savremene umetnosti
  • Ljubljanska grafična šola; Pariz, Centre culturel de la république socialiste fedérative de Yougoslavie
  • Grafika Jugoslavije na 11. mednarodnem bienalu grafike v Ljubljani; Sarajevo, Umjetnički paviljon Collegium   artisticum (prenos razstave: Skopje, Pula)
  • Nagrajenci Intart-a; Ljubljana, Moderna galerija (prenos v: Celovec)
  • Razstava DSLU 1976; Ljubljana, Moderna galerija
  • IX. zagrebška razstava jugoslovanske grafike; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Moderna jugoslovanska grafika; Bradford, Cartwright Hall
  • Grafika iz Koroške in Slovenije 1970 - 1975. Druckgraphik aus Kärnten und Slowenien 1970 bis 1975;  Klagenfurt/Celovec, Hauptverwaltung der ÖDK
  • 4. razstava narodnoosvobodilne borbe v delih likovnih umetnikov Jugoslavije; Beograd, Galerija Doma JNA
  • V. mednarodna razstava originalnih risb; Reka, Moderna galerija
  • 15 sodobnih slovenskih grafikov; Solkan, Galerija osnovna šola (potujoča razstava Moderne galerije v Ljubljani; prenos razstave: Ljubljana Dom TSŠ)
  • NOB v delih likovnih umetnikov Jugoslavije (nagrajena in odkupljena dela); Zagreb, lzložbeni salon Doma JNA
  • Moderna jugoslovanska grafika. Iskrina zbirka; Milano, Rotonda di via Besana (razstava je bila pred tem predstavljena že v Jugoslaviji v Sarajevu, Skopju in Puli)
  • Sodobna jugoslovanska grafika; Chicago, Museum of Science and Industry (potujoča razstava od 200-letnici   ZDA, ki jo je pripravila Moderna galerija v Ljubljani in je v letih 1976-1978 potovala po ZDA)
  • Prva mednarodna razstava grafike; Condé-sur-Escaut- Bon- Secours, Château de l'Hermitage, Belgija
  • Jugoslovanska grafika iz fonda Likovnog susreta Subotica; Subotica, Galerija likovnog susreta (prenos   razstave: Pécs, Opole, Lahti)
  • Premio Internazionale Biella per l'lncisione 1976; Biella, Galleria »Leonardo da Vinci« (Sala esposizione Cassa   di Risparmio di Biella)
1977
  • Ljubljanska grafična šola; Berlin-Wittenau, Rathaus-Galerie, Reinickendorf
  • Likovna zbirka Bernardin; Ljubljana, Moderna galerija
  • Razstava umetniških del na temo NOB; Šoštanj, Termoelektrarne Šoštanj
  • XII. mednarodni bienale grafike; Ljubljana, Moderna galerija
  • XV. »Likovni susret«; Počitelj, Subotica, Galerija likovnog susreta
  • VI. zagrebška razstava jugoslovanske risbe; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • 3. dunajski grafični bienale; Wien/Dunaj, Wiener Sezesion
  • V. beograjski trienale jugoslovanske likovne umetnosti; Beograd, Umjetnički paviljon Cvijeta Zuzorić, Salon Muzeja savremene umetnosti
  • Jugoslovanska umetnost XX. Stoletja; Mostar, Ekspozitura Umjetničke galerije BIH
  • Ljubljanska grafična šola; Titograd, Moderna galerija (prenos razstave Cetinje)
  • Grafica 77 Internazionale; Messina, Museo Nazionale Messina
  • Razstava DSLU 1977; Ljubljana, Moderna galerija - Razstava prve generacije študentov ALU v Ljubljani
  • udeležencev NOB; Ljubljana, Moderna galerija, (prenos v Umetnostno galerijo Maribor)
  • CCAC Svetovno grafično tekmovanje 77; San Francisco, ZDA, Museum of Modern Art
  • Sodobna jugoslovanska grafika (Grabado yugoslavo contemporáneo); Latinska Amerika (potujoča razstava, ki   jo je pripravila Moderna galerija v Ljubljani in je v letih 1977-1978 obiskala več krajev v Peruju, Boliviji in   Kolumbiji)
  • Jugoslovanski grafiki Borčić, Golob, Makuc, Stegovec, Zelenko; Lienz, Städtische Galerie (prenos razstave:   Feldkirchen)
1978
  • Razstava prve generacije študentov ALU v Ljubljani
  • udeležencev NOB; Maribor, Umetnostna galerija (prenos iz Moderne galerije Ljubljana)
  • Sodobna slovenska grafika (lzbor iz zbirke Likovnega salona); Celje, Likovni salon
  • Razstava slovenske grafike; Zagreb, Koncertna dvorana »Vatroslav Lisinski«
  • Bernik, Boljka, Borčić, Ciuha, Jemec, Makuc, Maraž, Pogačnik, Richter, Šutej,Veličković
  • Razstava grafik iz zbirke Sozd lskra; Maribor. Mladinsko razstavišče - Galerija Avla
  • X. zagrebška razstava jugoslovanske grafike; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Arte fiera 78. Mostra mercato d'arte contemporanea; Bologna, Quartiere fieristico
  • Umetnost v Jugoslaviji 1970-1978; Sarajevo, Umjetnički paviljon Collegium artisticum (prenos razstave:   Beograd)
  • Tendence v jugoslovanski umetnosti danes; Dortmund, Museum am Ostwall (prenos razstave: Berlin, Nurnberg; v letu 1979
  • Bruxelles/Bruselj, Luxembourg, Roma/Rim, Genova)
  • NOB v delih likovnih umetnikov Jugoslavije; Beograd, Galerija Doma JNA
  • Sodobna umetnost iz Jugoslavije; Auckland, City Art Gallery (potujoča razstava po Novi Zelandiji: Wellington, Dunedin, Christchurch)
  • II. bienale Intart; Videm/Udine, Galleria del Centre friulano arti plastiche (prenos razstave: Klagenfurt/Celovec; Ljubljana)
  • Prvine znanstvene fantastike v delih nekaterih slovenskih umetnikov; Ljubljana, Gospodarsko razstavišče - Hala B
  • razstavni prostor lskre (na sejmu elektronike)
  • 3. trienale sodobne jugoslovanske grafike; Bitola, Galerija na sovremena jugoslovenska grafika (prenos razstave: Skopje)
  • Slovenska sodobna grafika; Tbilisi (prenos razstave: Moskva, prostori ambasade SFRJ in v letu 1979
  • Moskva, prostori Društva sovjetskih likovnih umetnikov)
  • Jugoslovanska grafika. La gravure yougoslave; Paris/Pariz, La Maison de la Bourgogne
  • Jugoslovanska grafika - Postavka zbirke galerije Likovnog susreta; Subotica, Galerija Likovnog susreta
  • Prijatelji Vena Pilona; Ajdovščina, Pilonova galerija
1979
  • Tendence aktualne umetnosti v Jugoslaviji; Bruxelles, Belgija, Musees Royaux des Beaux- Arts de Belgique,
  • Slovenska likovna umetnost 1945-1978; Ljubljana, Moderna galerija
  • 6 jugoslovanskih grafikov. 6 Grafici iugoslavi; Muggia/Milje, Galleria Comunale lo Squero
  • 3. bienale italijanske grafike. II Sezione internazionale. Jugoslavia; Cittadella, Motel Palace Cittadella
  • Sodobna umetnost iz Jugoslavije; Manila, Metropolitan Museum of Manila
  • VII. zagrebška razstava jugoslovanske risbe; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • 6. britanski mednarodni grafični bienale; Bradford, Bradford City Art Gallery and Museums, Cartwright Hall
  • 13. mednarodni bienale grafike; Ljubljana, Modema galerija
  • Razstava tapiserij slovenskih likovnih umetnikov; Ljubljana, Tovarna dekorativnih tkanin
  • I. bienale evropske grafike Heidelberg 1979; Heidelberg
  • Jugoslovanski slikarski trenutek; Beograd, Sava centar - 25 let
  • Umetnostna galerija. Pridobitve 1969-1979; Maribor, Umetnostna galerija, Razstavni salon Rotovž
  • Razstava DSLU poklonjenih del Črni gori; Ljubljana, Mestna galerija - XV let umetniške kolonije Počitelj.
  • 1964-1979; Sarajevo, Umjetnički paviljon Collegium artisticum (prenos razstave: Tuzla, Banja Luka, Mostar)
  • Manifestacija grafične kulture - od ideje do realizacije; Subotica, Galerija likovnog susreta
  • Grafični listi. Razstava Zdenke Golob in Bogdana Borčića; Kočevje, Likovni salon
1980
  • Likovna zbirka Splošne plovbe Piran; Piran, Mestna galerija
  • Grafica Internazionale in convergenza; Monza, Civico museo dell' arengario (prenos razstave: Brescia, Bologna, Taranto, Bari)
  • Sodobna slovenska grafika; Priština, Galerija umetnosti
  • Dom omladine »Boro Ramizi« - Balkan
  • cona miru in razumevanja med narodi; Bukarešta, Sala Dalles
  • Sodobna jugoslovanska grafika, Contemporary yugoslav Prints. La gravure yougoslave contemporaine;   Madagaskar (potujoča razstava, ki jo je pripravila Moderna galerija v Ljubljani in je v letih 1980-1981 potovala po   Afriki)
  • Zbirka grafik; Subotica, Galerija likovnog susreta
  • Akvizicije 1975-1979; Beograd, Muzej savremene umetnosti
  • XI. zagrebška razstava jugoslovanske grafike; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Sodobna jugoslovanska grafika; Teramo, Museo Civico
  • Slovenska grafika sedemdesetih let; Klagenfurt/Celovec, Galerie Schnitzer
  • Razstava tapiserij iz zbirke tovarne Dekorativna; Kostanjevica na Krki, Samostanska cerkev
  • Grafike iz Jugoslavije v NCCC; Sanborn, N. Y., Niagara County Community College-Art Gallery
  • 15 sodobnih slovenskih grafikov; Celje, Galerija Turističnega društva (potujoča razstava Moderne galerije v   Ljubljani)

skupinske razstave 1981-2003

1981
  • Grafica internazionale in convergenza; Lecce, Accademia di belle arti
  • Razstava iz stalne zbirke Društva slovenskih skladateljev; Ljubljana, Koncertni atelje DSS
  • XIV. mednarodni grafični bienale; Ljubljana, Moderna galerija
  • Ljubljana v ilegali - likovni odmevi; Ljubljana, Mestna galerija
  • Slikarstvo brez meja. Pittura senza frontiere. II. biennale mostra di pittura; Lusevera
  • Bardo, Sala sociale
  • Mednarodna razstava »Petit format de papier«; Cul-des-Sarts
  • Couvin - Jugoslovanska grafika iz XIV. mednarodnega bienala grafike v Ljubljani; Sarajevo, Umjetnički paviljon   Collegium artisticum
  • 11 slovenskih grafikov »Ljubljanske šole«; Trieste/Trst, Civico Museo, Revoltella-Salla Comunale d'Arte di   Palazzo Costanzi
  • Slovenska grafika; Novi Sad, Galerija savremene likovne umetnosti razstavni prostori Galerije Matice srpske   (prenos razstave: Subotica)
  • Razstava sodobne jugoslovanske grafike; Kanal, Galerija Rika Debenjaka
  • DSLU, Zapis na papirju; Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič
  • IV. trienale sodobne jugoslovanske grafike; Bitola, Galerija na sovremena Jugoslovanske grafika »Moša   Pijade«
  • Novoletna prodajna razstava; Ljubljana, Galerija DSLU
  • Umetniki in spremljevalci; Ljubljana, Moderna galerija
1982
  • Slovenski grafiki; Milano, Art Gallery
  • Jugoslovanska grafika in risba; Ciper
  • Okno k umetnosti (Fenster zur Kunst); Celovec / Klagenfurt, Hauptverwaltung der ÖDK
  • XII. zagrebška razstava jugoslovanske grafike; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Razstava sodobne jugoslovanske grafike in risbe (Gravura e desenho contemporâneo jugoslavo); Lizbona, Fundaçâo Calouste Gulbenkian (prenos razstave: Evora, Coimbra, Porto, Ponta Delgada, Funchal)
  • Razstava del koroških likovnih umetnikov in častnih občanov; Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti
  • Problem kontinuitete; Ljubljana, Mestna galerija - Razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov; Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič
  • Deset jesenskih salonov. Odkupi z jesenskih salonov; Banja luka, Umjetnička galerija
  • Miniature; Ljubljana, Galerija Labirint
  • Poklon zbirk Miroslava Arsića - grafike malega formata - jugoslovanskih in tujih grafikov; Požarevac, Centar za kulturu, Narodni muzej - nekdanja stavba Muzičke škole
  • XXI. likovno srečanje. 30 let vojvodinskih kolonij. 20 let »Likovnog susreta«; Subotica, Galerija likovnog susreta
  • Mala grafika Slovenije; Žalec, Savinov razstavni salon
  • International impact art festival '82; Kyoto, Municipal Museum of Art
1983
  • Sodobna jugoslovanska grafika in risbe; Banja Luka, Umjetnička galerija
  • Grafični trenutek SR Slovenije; Niš, Galerija »Niš« (prenos razstave: Varaždin, Galerija gradskog muzeja; Velika Gorica, Galerija Galženica; Čačak, Dom kulture; Koprivnica, Galerija Koprivnica)
  • Mali format; Villach/Beljak, Galerie an der Stadtmauer
  • IX. zagrebška razstava jugoslovanske risbe; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Kako nastaja grafični list; Ljubljana, Galerija DSLU (potujoča razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov - DSLU)
  • XV. mednarodni grafični bienale; Ljubljana, Moderna galerija
  • Jugoslovanski nagrajenci bienalov v Ljubljani; Ljubljana, Cankarjev dom - Sprejemna dvorana
  • II. mednarodna razstava. »Petit format de papier«; Cul-des-Sarts, Couvin
  • International impact art festival ’83; Kyoto, Municipal Museum of Art (prenos razstave: Seul)
  • 17: Apollonio, Bernik, Borčić, Braniselj, Cej, Ciuha, Černigoj; Trst, Tržaška knjigarna galerija
1984
  • Sodobna jugoslovanska likovna umetnost 1978/83; Sarajevo, Umjetnički paviljon Collegium artisticum
  • Soočanja; Ljubljana, Mestna galerija - Društvo likovnih umetnikov Maribor; Maribor, Razstavni salon Rotovž
  • XIII. zagrebška razstava jugoslovanske grafike; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Tapiserija v Sloveniji od XVII. stoletja do danes; Beograd, Muzej primenjene umetnosti
  • Razstava stalne grafične zbirke Kulturnega centra Ivan Napotnik; Velenje, Kulturni center Ivan Napotnik
  • Društvo likovnih umetnikov Maribor; Zemun, Galerija Pinki
  • Društvo likovnih umetnikov Maribor; Gorizia/Gorica, Galleria II Torchio
  • 18. razstava likovnega salona trinajsti november; Cetinje, »Vladin dom«
  • Umjetnički muzej SR Črne Gore
  • Slovenska grafika; Esslingen, Kulturni center Schwörhaus
  • VII. norveški mednarodni grafični bienale; Fredrikstad, Fredrikstads Bibliothek
  • Razstava članov Zveze DSLU; Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič
1985
  • Moderna slovenska grafika; München, Kultur-Zentrum Gasteig
  • Prešernovi nagrajenci 1965-1967; Kranj, Galerija v Prešernovi hiši
  • Razstava likovnih del profesorjev in študentov grafičnega oddelka ALU v Ljubljani; Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti
  • Slovenska umetnost na temo NOB 1945 – 1985; Ljubljana, Galerija revolucije (prenos razstave: Maribor; Novo mesto, Dolenjska galerija)
  • Razstava del članov Društva likovnih umetnikov Maribor; Maribor, Razstavni salon Rotovž
  • II. grafična razstava »Maximo Ramos«; Ferroll, Museo Muncipal »Bello Pineiro«
  • X. zagrebška razstava jugoslovanskih risb; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • I. koroški likovni bienale; Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti
  • XVI. mednarodni grafični bienale; Ljubljana, Moderna galerija
  • Mednarodni bienale male grafike (Male Formy Grafiki. Polska - Lódz '85); Lódz, Galeria Sztuki BWY
  • III. mednarodna razstava. »Petit format de papier«; Cul-des-Sarts
  • Couvin, Musee du Petit Format
  • Jugoslovanska umetnost XX. stoletja. Jugoslovanska grafika 1950-1980; Beograd, Muzej savremene umetnosti (prenos razstave: Sarajevo, Novi Sad, Skopje, Priština, Zagreb, Ljubljana, Maribor, Cetinje)
  • Utrinek slovenske likovne tvornosti. Darilo za darilo; Celje, Likovni salon
  • Vaša prilika za grafiko; Beograd, Galerija Grafički kolektiv
  • Deseti mednarodni bienale grafike; Liege, Mussée d'Art moderne
  • 16 modernih slovenskih grafikov; Sydney (potujoča razstava po Avstaliji, ki jo je v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico pripravila Moderna galerija v Ljubljani) Zemunski salon; Zemu
1986
  • Razstava del članov Društva likovnih umetnikov Maribor; Zagreb, Galerija Ulrich
  • Razstava del članov Društva likovnih umetnikov Maribor; Maribor, razstavni salon Rotovž
  • XIV. zagrebška razstava jugoslovanske grafike; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Razstava moderne slovenske grafike '86; Vancouver, The Robson Square Media Centre
  • Slovenska sodobna grafika; Mozirje, Galerija Mozirje
  • Razstava prve didaktične zbirke grafik v tehniki visokega tiska; Ljubljana, Galerija Zveze DSLU
  • VIII. norveški mednarodni grafični bienale; Fredrikstad, Fredrikstads Bibliothek I. trienale risbe pod  pokroviteljstvom Fadeusza Kulisiewicza; Kalisz, Regional Museum of District
  • 8. izložba. Četrdeset godina saveza udruženja likovnih; Tuzla, Galerija jugosloven. portreta
1987
  • XVII. mednarodni grafični bienale; Ljubljana, Moderna galerija
  • Umetniki pomagajo manjšinam; Dunaj
  • II. bienale grafike; Wakayama, Seul, The Museum of Modern Art Wakayama
  • Bienale »Maximo Ramos«; Ferroll, Museo Muncipal »Bello Pineiro«
  • Razstava grafičnih miniatur; Banja Luka, Umjetnička galerija
  • Mala grafika 87; Lodz, Poljska, Muzeum sztuki
  • Razstava DLUM; Maribor, Razstavni salon Rotovž
  • Koroški likovni bienale; Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti
  • Mali format; Cul-des-Sarts – Couvin, Musee du Petit Format
  • I. trienale čmo bele grafike; Luxemburg, Centre Marcel Noppeney
  • VI. trienale jugoslovanske grafike; Bitola, Galerija na sovremena Jugoslovanske grafika »Moša Pijade«
  • 11 + 1 Bruxelles; La Louvier, Liege, Belgija, Centre de la gravur
  • Slovenska grafika; Innsbruck, Kunstpavillon Kleinerhof
  • Razstava DSLU; Ljubljana, Galerija DSLU
  • Abstraktne, nepredmetne stvari v likovni umetnosti; Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič
1988
  • Mala grafika na Slovenskem; Murska Sobota, Galerija Murska Sobota
  • Slovenska pomlad na Dunaju; Dunaj, Domus Slovenica
  • Grafike študentov prve generacije ALU po osvoboditvi; Ljubljana, Moderna galerija
  • XV. zagrebška razstava jugoslovanske grafike; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • VI. trienale jugoslovenske umetnosti; Beograd, Beogradski sajam
  • Izložba grafika malog formata; Beograd, Galerija SULUJ / ZDLUJ
  • 28. likovni anale; Poreč, Istarska sabornica
  • Moderna slovenska grafika; Leverkusen, Muzej Morsbroich
  • Mala grafika na Slovenskem; Kranj, Murska Sobota
  • Ripopee 1; La Louvier, Centre de la gravure
  • Hommage a Josefine; Celovec, Galerie 61
  • IV. mednarodni trienale risbe; Wroclaw, Muzeum Architektury Maty Salon BWA, Galeria Miejska
  • Savremeno jugoslovensko slikarstvo; Subotica, Galerija likovnog susreta
  • Mala grafika; Ljubljana, Galerija Rebeka
1989
  • XVIII. mednarodni bienale grafike; Ljubljana, Moderna galerija
  • Didaktična zbirka globokega tiska; Ljubljana, Galerija ZDSLU
  • Slike prostora - prostori slike; Zrenjanin, Savremena galerija
  • 10 + 10; Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič (prenos v: Zagreb, Galerija KARAS)
  • lzbor grafičnih listov slovenske grafike; Rijeka, Moderna galerija
  • Odprti grafični atelje; Beograd, Narodni muzej
  • Likovna zbirka memorialnega centra J. B. Tito; Sarajevo, Collegium artisticum
  • XII. zagrebška razstava jugoslovanske risbe; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Likovni trenutek 1989; Ljubljana, Jakopičeva galerija
  • I. bienale slovenske grafike; Novo mesto, Dolenjska galerija
  • XV. mednarodna neodvisna razstava grafike; Kanagawa, Japonska, Kanagawa Prefectural Gallery
  • Mala grafika; Lodz, Poljska, Muzeum sztuki
  • V. mednarodni bienale grafike; Varna
  • Razstava DLUM; Maribor, Galerija Hest
  • Likovni pedagogi srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani; Ljubljana, Galerija Kompas
  • 4. bienale pionirske grafike Žalec 1989; Žalec, OŠ Šprajc-Jur
1990
  • Tapiserije, grafike in tapiserije iz zbirke Julon-Dekorativna; Ljubljana, Galerija Tivoli
  • XVI. razstava jugoslovanske grafike; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Razstava srednjeevropske grafike; Monfalcone / Tržič, Italija
  • VII. trienale jugoslovanske grafike; Bitola, Galerija na sovremena Jugoslovanske grafika »Moša Pijade«
  • Prisotnost geometrije v slovenski umetnosti; Trst, Tržaška knjigarna galerija
  • Razstava jugoslovanskega slikarstva; Poreč, Kuča dva sveca
  • Krkina likovna delavnica; Novo mesto, Galerija Krka
  • lzbor grafičnih listov s 1. bienala slovenske grafike v Novem mestu; Reka, Moderna galerija
  • XVI. mednarodna neodvisna razstava grafike; Kanagawa, Kanagawa Prefectural Gallery
  • Didakt. zbirka globokega, ploskega tiska, sitotiska in rač.; Titovo Velenje, Galerija KC Ivan Napotnik (prenos v: Novo Mesto, Galerija Dolenjskega muzeja in Ptuj, Razst. salon D. Kvedra)
  • Prodajna razstava podarjenih likovnih del; Ljubljana, Galerija Smelt
1991
  • Grafiki za samostojno Slovenijo; Ljubljana, Galerija Tivoli
  • XIX. mednarodni grafični bienale; Ljubljana, Moderna galerija
  • Slovenske Atene; Ljubljana, Moderna galerija
  • VI. mednarodni grafični bienale; Varna
  • Mednarodna razstava male grafike; Lódz, Poljska, Muzeum sztuki
  • lzbrani primeri avtorske grafike na Slovenskem; Ajdovščina, Pilonova galerija (prenos v: Ljubljana, Mestna galerija)
  • Slovenska grafika članov ZDSLU; Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič (prenos v: Subotica, Galerija likovnog susreta)
  • IV. mednarodni bienale grafike; Wakayama, The Museum of Modern Art
  • Razstava DLUM; Maribor, Razstavni salon Rotovž
  • XIII. razstava jugoslovanske risbe; Zagreb, Kabinet grafike JAZU
  • Slovenska grafika; Celje, Likovni salon
  • Osaka trienale 91; Osaka, Exhibition room of »My dome Osaka«
1992
  • Carta colore; Videm / Udine, Centro Friulano arti plastiche
  • Razstava DLUM; Maribor, Razstavni salon Rotovž
  • II. bienale slovenske grafike; Novo mesto, Dolenjska galerija
  • Odprti grafični atelje; Beograd, Narodni muzej
  • Mednarodna razstava male grafike; Budimpešta, Ujpest Galeria
  • V. mednarodni trienale; Wroclaw, Muzeum Architektury Maty Salon BWA, Galeria Miejska
  • Identitet : Differenz Trigon 1940-1990; Gradec, Avstrija
  • Grafike domačih in tujih umetnikov; Ljubljana, Galerija Tivoli / MGLC
1993
  • Traces 3; Galerija Carré estampes
  • I. mednarodna razstava »Mini print«; Maribor, Umetnostna galerija
  • XX. mednarodni grafični bienale; Ljubljana, Moderna galerija
  • VIII. razstava male grafike; Lódz, Poljska, Muzeum sztuki
  • II. mednarodni bienale; Gyor, Madžarska, Xantus Janos Muzeum
  • Mednarodna grafična razstava; Orvelte, Borckerhof, Grafiek Galerie Drenthe
  • V. mednarodni bienale; Wakayama, Museum of Modern Art
  • Majski salon; Ljubljana, Jakopičevo razstavišče
  • IV. koroški bienale; Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti
  • Stalna zbirka slovenske umetnosti; Celje, Galerija sodobne umetnosti,
  • Razstava DLUM; Maribor, Razstavni salon Rotovž - Nove pridobitve za stalno zbirko GLU; Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti
1994
  • Nova umetnost iz Sloveniije (Von uns aus… Neue Kunst aus Slowenien); Marburg, Universitätsmuseum (prenosi razstave v Wiesbaden in Essen)
  • U3. prvi trienale sodobne slovenske umetnosti; Ljubljana, Moderna galerija
  • III. bienale slovenske grafike; Novo mesto, Dolenjska galerija (prenos v Zagreb, Moderna galerija)
  • I. mednarodni trienale grafike; Bitola, Galerija na sovremena Jugoslovanske grafika »Moša Pijade«
  • Razstava nagrajenih del …; Bitola, Galerija na sovremena Jugoslovanske grafika »Moša Pijade«
  • Integrafia 94 - World award winners; Katovice
  • Poletje v muzeju Revoltella; Trst, Mestni muzej Revoltella
  • Likovna delavnica Lent; Maribor, Galerija Hest
  • Dialogi - umetniki iz bivše Jugoslavije; Pordenone, Museo civ. d'arte villa galvani
1995
  • Nova umetnost iz Slovenije. (Von uns aus ... Neue Kunst aus Slowenie); Bonn, Nemčija. (prenos v : Bruselj,   Belgija, Altes Rathaus, Goettingen, Nemčija)
  • 50 let ALU v Ljubljani. Profesorji grafike 1945 – 1995; Novo mesto, Dolenjski muzej
  • Nagrajenci 3. Novomeškega bienala 94; Ljubljana, Galerija na dvornem trgu
  • Nagrajenci 20. mednarodnega grafičnega bienala; Ljubljana, Galerija Tivoli / MGLC
  • XXI. mednarodni grafični bienale; Ljubljana, Moderna galerija.
  • Nagrajenci DLUM 1993-1994-1995; Milano, Italija. Prenos v: Galerija Insula, Izola.
  • XI. grafični trienale; Fredrikstad, Fredrikstads Bibliothek
  • Nagrajenci DLUM; Maribor, Galerija DLUM
  • Slovenija odprta za umetnost 1995; Sežana, Kulturni center Srečko Kosovel
  • Mednarodni trienale male grafike, Mini -print - trienale 95; Tokio, Japonska.
1996
  • Slovenija odprta za umetnost 1995; Velenje, Galerija K.C. Ivan Napotnik, Prenos v Galerijo Idrija, Idrija.
  • Likovna zbirka ljubljanskega letališča Brnik; Brnik, Letališče Brnik
  • Zbirka UGM; Maribor, Umetnostna galerija
  • Übergänge / Prehodi; Pliberk /Bleiburg - Libuče/Loibach, Avstrija, Galerija Falke.
  • Jubilanti DLUM 1996; Maribor, Galerija DLUM
  • Društvo likovnih umetnikov Maribor; Murska Sobota, Galerija Murska Sobota. Prenos v: Razstavni salon Rotovž,   Maribor.
  • Aquilea’96. Contiguita e differenze; Oglej / Aquileia, Italija, Museo de Patriarcato
  • Nova umetnost iz Slovenije. (Von uns aus... Neue Kunst aus Slowenien); Stadthalle Hanau, Nemčija.
  • Likovni umetniki za Prešernovo mesto; Kranj, Avla SO Kranj.
  • Misel in korenine ’96; Kočevje, Likovni salon
  • Profesorji in dijaki - likovni ustvarjalci; Novo mesto, Dolenjska galerija.


1997
  • Rdeča barva / Die Farbe Rot; Celovec, Galerie Schnitzer
  • IV. svetovni trienale male grafike; Chamalieres, Francija.
  • XII. nacionalni festival grafike Kanagawa ’97; Kanagawa, Japonska, Kanagawa Prefectural Gallery
  • Ajdovcem za slovenski kulturni praznik. Iz grafične zbirke; Ajdovščina, Pilonova galerija
  • Kabinet najdenih predmetov; Koper, Galerija Loža
  • Umetnik in urbano okolje; Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti.
  • Ljubljanska grafična šola; Ljubljana, Cankarjev dom - sprejemna dvorana,
  • XXII. mednarodni grafični bienale; Ljubljana, Moderna galerija.
  • Art – Alpe – Adria; Haimburg, Avstrija, Galerie Wiegele
  • I. hrvaški trienale grafike. 10 slovenskih grafikov; Zagreb, Moderna galerija
  • Goršetova šola 1944 – 1945; Ljubljana, Galerija ZDSLU
  • Likovni umetniki za Prešernovo mesto; Kranj, Mestna občina Kranj
  • Sodobna slovenska umetnost. (Izbor slovenske likovne umetnosti); Fulda, Kunststation Kleinsaasen
  • Misel in korenine ’96; Ljubljana, Galerija gozdarskega inštituta
  • Razstava likovnih del za srčne bolnike; Ljubljana, Galerija Krka
  • Intergrafija ’97; Katowice, Galerija sodobne umetnosti, Prenos v: Slovak National galery, Bratislava, Slovaška
  • II. mednarodni grafični trienale; Bitola, Galerija na sovremena Jugoslovanske grafika »Moša Pijade«
  • Trienale ’97; Krakow, Poljska, Pawilon Wystawowy
  • XI. norveški grafični trienale; Fredrikstad, Fredrikstads Bibliothek
  • Hiša umetnikov; Hum, Brda, Galerija Bažato.
  • 10 let MGLC; Ljubljana, Galerija mednarodnega grafičnega likovnega centra
  • Razstava članov DLUM; Maribor, Galerija DLUM
  • Trienale evropske male grafike. 3. Praha graphic 1997; Praga, Češka
  • Ljubljanska grafična šola; Sarajevo, Galerija Colegium Atristicum
1998
  • Benetik, Krawagna, Bernik, Oman, Borčić, Staudacher; Lind / Drau, Avstrija, Wallnerhaus
  • Sodobna slovenska umetnost; Hilden, Nemčija
  • 5. bienale slovenske grafike; Novo mesto, Galerija Otočec/ Grad
  • Likovni umetniki za Prešernovo mesto; Kranj, Avla SO Kranj
  • AGART 1998. Svetovni grafični festival; Maribor, Razstavni salon Rotovž
  • Razstava DLUM 98; Maribor, Razstavni salon Rotovž.
  • Nagrajenci DLUM 1993 – 1998; Celje, Galerija sodobne umetnosti
  • Atelier - Galerie Sqart; Ljubljana, Galerija Kralj
  • Atelier - Galerie Sqart; Koper, Kavarna Loggia
  • Slovenski umetniki v Caltanissetti. (Artisti Sloveni a Caltanissetta. 49 operi di 7 artisti..., razstava sedmih slovenskih grafikov.); Caltanissetta, Italija, Galleria del Municipio
  • V. mednarodni bienale miniature; Gornji Milanovac, Srbija
  • III. mednarodni bienale male grafike; Vilna, Arka Gallery
  • Mednarodni bienale grafike ’98; Kanagawa, Japonska, Kanagawa Prefectural Gallery
  • IX. mednarodna razstava malega formata; Cul-Des-Sarts, Belgija, Musee du Petit Format
  • III. mednarodni bienale male grafike; Lahti, Finska.
  • V. mednarodni bienale grafike 13 – 98; Beograd
  • II. trienale grafike / Inter - kontakt – grafik; Praga, Češka
  • Mednarodna razstava male grafike; Banska Bistrica, Slovaška, State Gallery
  • Intergrafija 97; Katovice, Galerija sodobne umetnosti, (prenos v: Bratislava, Sofia, Varna)
  • Prenovljena stalna zbirka; Kostanjevica na Krki, Gorjupova galerija v osn. šoli
  • Bogdan Borčić, Karel Pečko in Jože Tisnikar; Murska Sobota, Galerija Murska Sobota.
1999
  • Umetniška zbirka Factor Banke za leto 1999; Ljubljana, Galerija Equrna
  • 49 del sedmih slovenskih umetnikov; Rim, Italija, Galleria il saggiatore
  • 4. mednarodni trienale grafike; Kochi, Japonska.
  • X. jubilejna razstava male grafike in nagrajenci 10. let; Łodz, Poljska, Galeria Willa
  • Trienale grafike; Premio/Biela, Italija, Circolo degli Artisti
  • XXXIII. mednarodni grafični bienale; Ljubljana, Jakopičeva galerija
  • Društvo likovnih umetnikov Maribor; Bruck an der Mur, Avstrija, Kulturhaus – galerie
  • Slovenska grafika; Firence, Palagio di parte Guelfa
  • Litografije iz ateljeja Sqart; Koper, Galerija Sqart
  • Litografije iz ateljeja Sqart; Ljubljana, Galerija Kralj
  • Ustvarjalci XX. stoletja. Grafična zbirka ALU. Profesorji ALU; Ljubljana, Akademija za likovno umetnost,
  • Društvo likovnih umetnikov Maribor; Maribor, Razstavni salon Rotovž
2000
  • 5. trienale male grafike. Concours sur le 3eme millenaire; Chamalieres, Francija.
  • 6. bienale slovenske grafike; Novo mesto, Dolenjska galerija
  • 15. let galerije Šikoronja; Rožek / Rosegg, Avstrija, Galerija Šikoronja,
  • 2. hrvatski trijenale grafike / gosti; Zagreb, Kabinet grafike HAZU
  • 4. mednarodni bienale grafike »Caixanova«; Španija
  • Likovni umetniki za Prešernovo mesto; Kranj, Galerija Mestne hiše
  • Grafična dela iz Galerija Sqart; Maribor, Galerija DLUM
  • Nova postavitev stalne zbirke…; Maribor, Umetnostna galerija
  • Trienale Krakow 2000; Krakow, Poljska, Pawilon Wystawowy
  • Y2K – mednarodna grafična razstava; Taipei, Taiwan, Chung – Cheng Gallery, National Taiwan Arts Education   Institute
  • »Une ville, une collection«; La Louvière, Belgija
  • »Il segno e la memoria / Biennale dell'incisione contemporanea Italia – Slovenia 2000 –
  • premio Tiepolo«; Benetke, Italija, Barchessa di Villa Morosini
  • Grafični bienale; Osaka, Japonska, Exhibition room of »My dome Osaka«
  • Mednarodna razstava grafik: »Milenium Grafica«; Yokonama, Japonska
  • Mednarodna razstava grafik; Sofija, Bolgarija
  • »Graphic Constellation – Szczecin«; Szczecin, Poljska, Pomerian Duke's Castle
  • Bienale male grafike; Łodź, Poljska, Muzeum sztuki
2001
  • Utrinki; Rožek / Rosegg, Avstrija, Galerija Šikoronja,
  • Razstava likovnih del članov DLUM; Mostoles, Cen. cultural villa del Mostoles, Španija. (prenos iz Razstavnega   salona Rotovž, Maribor)
  • 6. grafični bienale v Galiciji; Orense.
  • Prostor spreminjanj; Ljubljana, Bežigrajska galerija
  • Likovna zbirka Factor banke; Ljubljana, Moderna galerija
  • Ljubljana 1941 – 1945 - likovni odmevi; Ljubljana, Mestna galerija
  • Dela iz grafičnih ateljejev MGLC; Ljubljana, Ljubljanski grad, Peterokotni stolp
  • Dediščina mojstrov, Grafični listi iz zbirke MGLC; Ljubljana, Galerija Tivoli, MGLC
  • Jubilanti DLUM 2001; Maribor, Galerija DLUM
  • Razstava likovnih del članov Društva lik. umetnikov Maribor; Maribor, Razstavni salon Rotovž
  • Enajst umetnikov – enajst sporočil; Ravne na Koroškem, Razstavišče Uršnik
  • Sodobna evropska grafika; Macao, Museu de arte Macau
  • Grafika jugo – vzhodne Evrope; Solun, Grčija.
2002
  • I. bienale sodobne italijanske grafike; Campabasso, Italija; /gostujoča dežela: Slovenija/
  • Razstava velikega formata sodobne grafike / Il grande formato nell'icisione contemporanea; Benetke, Scuola   Grande dei Carmini
  • 5. slovenski bienale mesta Kranj; Kranj, Galerija mestne hiše
  • Zbirka galerije Žula; Maribor, Umetnostna galerija
  • Risba; Slovenj Gradec, Koroška galerija likovnih umetnosti
  • Bienale male grafike; Łodź, Poljska, Muzeum sztuki
2003
  • Grand prix - Razstava slovenskih nagrajencev grafičnih bienalov; Ljubljana, Jakopičeva galerija.
  • Belgeonne & Borčić; Slovenj Gradec, Koroška galerija likovnih umetnosti
  • 30 let Galerije Meduza; Koper, Galerija Meduza
  • Razstava velikega formata sodobne grafike / Il grande formato …; Trento, Italija, Museo d'arte moderna e contemporatea (prenos iz Benetk)
  • Slovenske impresije; Rožek / Rossegg, Avstrija, Galerija Šikoronja
  • 7. mednarodni bienale miniature; Gornji Milanovac, Srbija
  • Odtisi incidere grabar; Urbino, Rocca Malatestiana, Montesiore Concia

grafične mape

  • Grafika Ljubljana 71, IX. mednarodni grafični bienale, Ljubljana 1971
  • Grafični list MK: R. Debenjak, F. Mihelič, B. Borčić, J. Boljka, Z. Apollonio, K. Meško, M. Kraševec, A. Ajdič, L. Logar, B. Jakac. Galerija Labirint, Ljubljana, 1974
  • Spominska grafična mapa v počastitev 8. kongresa ZKS. Ljubljana, 1978
  • Sodobni vrtovi grafične umetnosti, Cetis, Celje, 1993
  • Grafična mapa ob 40. letnici bienala. J. Bernik, B. Borčić, S: Grajfoner, A. Jemec, A. Maraž, J. Ciuha. 20. mednarodni grafični bienale, MGLC, Ljubljana, 1993
  • Grafična mapa Aero: B. Borčić, V. Makuc, Z. Stančič, J. Ciuha, L. Logar Galerija sodobne umetnosti Celje, 1996
  • Bogdan Borčić. Mapa petih grafik Mednarodni grafični likovni center Ljubljana, 1997. Spremni tekst: Zoran Kržišnik.
  • Grafična mapa ob 10. mednarodnem grafičnem bienalu. Moderna galerija, Ljubljana, 1973
  • Bogdan Borčić. Pet malih grafik Založba Tandem, Gerpinnes - Charlesroi, Belgija, 1999
  • Štirje grafiki Pomurski akademski center, Murska Sobota, 2001

nagrade

1964
  • pohvala za slikarstvo na II. trienalu, Beograd
1965
  • nagrada Prešernovega sklada za slikarstvo, Ljubljana
1966
  • 3. nagrada za slikarstvo na mednarodni razstavi »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi«, Slovenj Gradec
  • nagrada na memorialu Nadežde Petrovič, Čačak
1968
  • odkupna nagrada na 5. razstavi jugoslovanske grafike, Zagreb
  • 2. premija na razstavi Intart, Udine
1970
  • odkupna nagrada na mednarodni razstavi grafike, Catania
  • odkupna nagrada na 8. likovnem srečanju, Subotica
1971
  •  3. nagrada za grafiko na razstavi NOB v delih jugoslovanskih likovnih umetnikov Beograd
1972
  • odkupna nagrada na 7. razstavi jugoslovanske grafike, Zagreb
  • 3. nagrada na VII. Plavem salonu, Zadar
  • medalja na II. bienalu grafike, Frechen
  • 1. nagrada za grafiko X. Likovni susret, Subotica
1973
  • odkupna nagrada na 1. mednarodnem bienalu grafike, Miami, ZDA
1975
  • odkupna nagrada na II. mednarodnem bienalu grafike, Miami, ZDA
  • odkupna nagrada na VI. razstavi Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije, Sarajevo
1976
  • 2. nagrada za grafiko na V. razstavi NOB, Beograd
1977
  • Župančičeva nagrada, Ljubljana
1978
  • 1. nagrada na III. trienalu jugoslovanske grafike. Bitola
1980
  • častno priznanje na Balkanskem grafičnem bienalu, Bukarešta
1981
  • odkupna nagrada na XIV. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani
1982
  • Jakopičeva nagrada, Ljubljana
1985
  • odkupna nagrada na razstavi DLUM, Maribor
  • plaketa na 1. koroškem bienalu v Slovenj Gradcu
  • častna medalja na mednarodnem bienalu male grafike v Lodzu
1986
  • odkupna nagrada na XIV. zagrebški razstavi Jugoslovanske grafike v Zagrebu
  • nagrada mednarodne žirije na 8. norveškem bienalu grafike v Fredrikstadu
  • 3. nagrada na 1. trienalu risbe v Kaliszu
1987
  • 2. nagrada na 6. trienalu Jugoslovanske grafike v Bitoli
1988
  • 2. nagrada na 4. trienalu risbe v Wroclawu
1990
  • posebno priznanje grafičnega kabineta JAZU na XVI. Razstavi Jugoslovanske grafike, Zagreb
  • odkupna nagrada na 7. trienalu Jugoslovanske grafike, Bitola
1992
  • Bernekerjeva nagrada, Slovenj Gradec
1993
  • priznanje na Majskem salonu, Ljubljana
  • priznanje na mednarodni grafični razstavi Wakayama
  • premija na 20. Mednarodnem bienalu, Ljubljana
1994
  • grand prix na 3. bienalu slovenske grafike, Novo mesto
  • grand prix na 1. Mednarodnem trienalu grafike, Bitola
1995
  • zlata medalja na 11. Mednarodnem trienalu grafike v Fredrikstadtu, Norveška
  • premija na mednarodnem trienalu male grafike v Tokiu
  • odkupna nagrada DSLU za grafiko v Mariboru
1996
  • nagrada DSLU v Mariboru
1997

nagrada T. Krizmana, I. Hrvatski trienale grafike, Zagreb
nagrada Moulin Richard de Bas, 4. Svetovni grafični trienale male grafike, Chamalieres, Francija

2000
  • nagrada mednarodnega trienala grafike Moulin Richard de Bas, Chamalieres, Francija. -
  • Častna nagrada (v obliki osebne razstave).
2005
  • Prešernova nagrada

likovna dela v javnih in zasebnih zbirkah

  • Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki hrani celoten grafični opus Bogdana Borčića (809 grafik)
  • Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec hrani zbirko slik Bogdana Borčića (45 slik)
  • Albertina, Dunaj
  • Bienale Krakow, Poljska
  • Bienale slovenske grafike, Novo mesto
  • Biljara, Cetinje, Črna gora
  • Centre de la gravure, La Louviére, Belgija
  • Collection AESTAS, Luxembourg, Luxsembourg
  • Dolenjski muzej, Novo mesto
  • Fond regional d'art contemporain, Pariz, Francija
  • Galerie 61, Celovec, Avstrija
  • Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
  • Galerija El Sarajevo, BiH
  • Galerija Ivan Napotnik, Velenje
  • Galerija umjetnosti, Banja luka BiH
  • Galerija umjetnosti, Podgorica, Črna Gora
  • Gorjupova galerija, Kostanjevica na Krki
  • Kabinet grafike HAZU, Zagreb, Hrvaška
  • Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana
  • Moderna galerija, Ljubljana
  • Musée du petit format, Couvin, Belgija
  • Muzej na sovremenata umetnost, Skopje, Makedonija
  • Muzej savremene umjetnosti, Beograd, Jugoslavija
  • Muzeum okregove ziemni kaliskiey, Kalisz, Poljska
  • Muzeum sztuki, Lodz, Poljska
  • Narodni muzej Beograd, Jugoslavija
  • Narodni muzej Podgorica, Črna gora
  • Tama Art University Museum, Tokio, Japonska
  • Trienale Bitola, Makedonija
  • Umetnostna galerija, Maribor
  • Zbirka Aerodrom Brnik, Ljubljana
  • Zbirka Akademije za likovno umetnost, Ljubljana
  • Zbirka Albrecht Dürer Gesellschaft, Nürnberg, Nemčija
  • Zbirka Draukraftwerke, Celovec, Avstrija
  • Zbirka Emona, Portorož
  • Zbirka Factor banke, Ljubljana
  • Zbirka Iskra, Ljubljana
  • Zbirka Lampret, Köln, Nemčija
  • Zbirka Mercator, Ljubljana
  • Zbirka Morse, Celovec, Avstrija
  • Zbirka Nove KBM, Maribor
  • Zbirka Nove ljubljanske banke, Ljubljana
  • Zbirka Pogorelčnik, Slovenj Gradec
  • Zbirka Priscilla Beati, Pasadena, ZDA
  • Zbirka Rade Končar, Zagreb, Hrvaška
  • Zbirka Schnitzer, Celovec, Avstrija
  • Zbirka Splošne plovbe, Portorož
  • Zbirka Šole za oblikovanje in fotografijo, Ljubljana
  • Zbirka Valeško,
  • Zbirka Zepter, Varšava, Poljska
  • Zbirka Zimmermann, Steinbach, Nemčija

avtorjeva dela

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Na deževen dan

Alchemie

 

 

 

Premik

 

Meduze

Listka

Gozd ptičev

Gobarka

 

 

 

Peter Hergold, 2009, Kmetija v Podgorju, akvarel, 30 X 60 cm

 

Peter Hergold, 2009, Orlica, akvarel, 30 X 60 cm

 

 

Peter Hergold, Prevleka, granitni tlak, oglje, UG Maribor, november 1995

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Modro in zeleno

 

Darja Srebnik, Travniki, 2001, olje na platno, foto Tomo Jeseničnik

 

 

prošnja

kmečke roke

 

Alegro con fuoco

Simboli

 

 

Darja Srebnik, Jutro, 2001, olje na platno, foto Tomo Jeseničnik

opis slike , Bogdan Borčič

 

 

 

Obir v poznem poletju

Zmeda

 

Darja Srebnik, Koroška goša, 2001, gvaš, foto Tomo Jeseničnik

 

 

 

Navihana dčva

 

Uršlja gora I

 

Darja Srebnik, Krajina, 2003, pastel, 30 x 21 cm, foto Tomo Jeseničnik

 

Mesto

 

Darja Srebnik, Milenin zevnik, 2001, olje na platno, foto Tomo Jeseničnik

 

 

Uršlja gora II

Konstrukt

 

Piran

 

Darja Srebnik, Osor, 1999, pastel, foto Tomo Jeseničnik

 

Pravljično mesto

Darja Srebnik, Rumena slika, 2001, olje na platno, foto Tomo Jeseničnik

Kocke

 

black, black and black

 

Intimus

 

acadenemy

Interakcija

 

Grešnici

 

akt 2

akt 1

 

Fuzija 2

 

Fuzija 1

 

Andante graziozo